Projekti / Programi
GEOGRAFIJA čLOVEšKIH VIROV SLOVENIJE (Geografija ustvarjalnosti)
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.12.02 |
Humanistika |
Geografija |
Družbena geografija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
Raziskovalci (7)
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Doslej opravljene analize potrjujejo, da imajo ustvarjalne socialne skupine nedvoumen učinek na regionalni razvoj, čeprav bo njihove nedvoumne empirične učinke težko dokazati. V ta namen smo stopnje ustvarjalnih poklicev primerjali še z nekaterimi drugimi socialno-ekonomskimi kazalniki: npr. gospodarsko usmerjenostjo (specializacijo) geografskega okolja, stopnjo zaposlenosti (v raziskovalnih in tehnološko zahtevnejših dejavnostih), rast podjetništva, naložbe, mobilnost, indeksom javne koristi (public provision index), indeksom kulturnih možnosti/priložnosti (cultural opportunity index), itd. Opravljene analize izkazujejo pozitivno povezanost med deležem v ustvarjalnih poklicev in inovacijsko infrastrukturo, izmerjeno npr. s številom patentov na prebivalca.
Geografska razprostranjenost človeških potencialov je eden ključnih spodbujevalcev ustvarjalnosti in s tem družbenega razvoja. Z njimi so povezani pomembni socialnoekonomski učinki in tudi regionalne disparitete v pokrajini. Osrednja pozornost je namenjena proučevanju temeljnih značilnosti ekonomskogeografske in socialnogeografske preobrazbe družbe, ki ga kot poglavitno gibalo modernega družbenega napredka pooseblja ustvarjalno okolje.
Pomen za razvoj Slovenije
Danes so visoko razvite industrijske države na prelomnici, kako vzpostaviti nov ustvarjalen gospodarski sistem. Delovno intenzivne proizvodnje se selijo v območja s cenejšo delovno silo ali pa njihov posel prevzemajo popolnoma avtomatizirani stroji. Delo in kapital ne določata več gospodarskega napredka, pač pa je ustvarjalnost odločujoča gonilna sila gospodarske rasti v visoko razvitih družbah. Človeški viri - ustvarjalni poklici so potencial, ki ga sestavlja celokupna populacija naroda in s svojo poklicno sestavo prispeva k temu potencialu. Znanje pa pravviloma ni identično z ustvarjalnostjo.
Preobrazba družbenih procesov, povezanih z dvigom življenjske ravni odločilno zahtevata prevrednotenje družbenih ciljev. Planiranje razvoja v Sloveniji na te nove izzive še ni odgovorilo z ustreznimi ukrepi. Družbeni, gospodarski in poselitveni sistemi so rezultat razvoja bližnje preteklosti (v drugačnih tehnično-tehnoloških in ekonomsko-socialnih možnostih) in odraz sodobnih ekonomskih, socialnih in naravnih pogojev. Čeprav še ne razpolagamo s celovitimi analizami, ki bi objektivno ugotovile, kateri elementi družbeno-prostorske organizacije se v novih razmerah izkazujejo kot problematični in kateri ne, nas številni aktualni procesi opozarjajo, da moramo začeti razmišljati o novih oblikah organizacije pokrajine. Zato imajo temeljne geografske raziskave direktno interdisciplinarno uporabnost v planiranju, zlasti regionalnega razvoja.
Raziskovalni projekt Geografija človeških virov ima zaradi preučevanja sodobnih procesov poleg znanstvenega tudi praktičen pomen. Pomemben je za izobraževanje, saj z njegovo pomočjo lažje razumemo regionalne, politične, kulturne in druge zakonitosti doma in po svetu. Prav zato je preučevanje sodobnih, kompleksnih raziskav Slovenije nujno, saj se z njimi zagotavlja kontinuirana vzgoja kadrov z vključevanjem v domače in mednarodne raziskovalne projekte ter omogoča primerljivost s tujimi pristopi; ustvarjajo se temeljna znanja o kompleksnosti stroke, snovanja lastnih metodoloških pristopov in strokovnih izkušenj pri razreševanju prostorskih problemov na nacionalni in lokalnih ravneh, zagotavlja se usposobljenost strokovnega kadra za kompleksne aplikativne raziskave. Geografska preučevanja človeških virov nudijo temelje za raziskave sorodnih disciplin (ekonomija, sociologija, …), pa tudi za spoznavanje in reševanje regionalnih konfliktov, regionalno planiranje, politične odločitve, splošno izobrazbo… Povezanost je najočitnejša pri oblikovanju ciljno naravnane politike oblikovanja načina življenja, regionalne, prostorske in gospodarske politike ter izobraževalne politike.
Sodobne geografske raziskave so povezane s preučevanjem povezanosti med družbenim in gospodarskim razvojem. Na trajnostni razvoj geografi gledamo v kontekstu globalizacije ekonomije in spremljajočih tehnoloških sprememb ter poglavitnih ekonomskih, demografskih, naselbinskih in okoljskih trendov. Ti pa se odražajo ob preučevanju naravnih virov, kulturnih in regionalnih posebnosti, spremembah v sistemu družbenih vrednot ter funkcijske in zmogljivostne učinkovitosti naravnega ravnovesja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
