Projekti / Programi
Samostani - povezovalci evropskega umetnostnega prostora
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.09.00 |
Humanistika |
Umetnostna zgodovina |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
Raziskovalci (8)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
33885 |
Nejc Bernik |
|
Tehnični sodelavec |
2011 - 2012 |
31 |
| 2. |
15251 |
Andrea Furlan |
Etnologija |
Tehnični sodelavec |
2009 - 2012 |
390 |
| 3. |
15297 |
Alenka Klemenc |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2009 - 2010 |
252 |
| 4. |
02480 |
dr. Anica Lavrič |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
273 |
| 5. |
15690 |
dr. Barbara Murovec |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
371 |
| 6. |
23509 |
dr. Mija Oter Gorenčič |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2010 |
279 |
| 7. |
05001 |
dr. Blaž Resman |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
234 |
| 8. |
18476 |
dr. Helena Seražin |
Umetnostna zgodovina |
Vodja |
2009 - 2012 |
370 |
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Dosedanje raziskave so prinesle temeljna nova spoznanja s področja umetnostne zgodovine in drugih humanističnih strok, omogočile so evalvacijo in ustreznejšo umestitev slovenskih spomenikov v evropski kontekst, kar doslej zaradi nezadostne obravnave, predvsem pa neupoštevanja arhivskih virov in temeljitega poznavanja terenskega gradiva ni bilo izvedeno, zato so rezultati za slovensko umetnostno in tudi širše kulturno zgodovino zelo pomembni in koristni. Rezultati posameznih študij so bili vnešeni v digitalno bazo Samostani na Slovenskem, ki bo po koncu projekta dostopna tudi drugim uporabnikom.
Prvič doslej so bile izvedene temeljne umetnostnozgodovinske raziskave o nekdanjem frančiškanskem samostanu v Brežicah, ki so podale novo vedenje tudi o umetnostni dejavnosti, vezani na ta samostanski red, v širšem merilu. Arhivske raziskave in stavbna analiza samostanskega kompleksa (Helena Seražin) so pokazale, da se arhitektura umešča ne le v krog redovne arhitekture, temveč tudi v širši krog štajerske arhitekture, zgrajene v t. i. domovinskem slogu. Barbara Murovec je prvič doslej v zbirkah samostanov province sv. Križa in muzejskih zbirk identificirala in zbrala zapuščino tabelnih slik iz brežiškega samostana, jih analizirala in umestila v kontekst na ta samostanski red vezanega slikarstva kot tudi v širši evropski kontekst.
Ana Lavrič je pripravila prvo izčrpno študijo ikonografskih motivov upodabljanja na Slovenskem priljubljenih redovnih svetnikov in s tem postavila metodološke temelje za obravnavo svetniške ikonografije v prihodnje. Pomembna je tudi njena raziskava o vprašanju in odnosu umetnostnih naročnikov, ki niso neposredno izhajali iz samostanskega reda, kot so bili npr. bratovščine in plemiški naročniki. V celoti je rekonstrirala podobo porušenega samostana bosonogih avguštincev v Ljubljani.
Z raziskavami redovne arhitekture frančiškanov, dominikancev in servitov z vidika opusa beneškega arhitekta Giorgia Massarija in njegovih naslednikov tudi iz vrst članov redovnih skupnosti je Helena Seražin arhitekturne spomenike, ki so bili doslej obravnavani zgolj monografsko, povezala v slogovno homogeno skupino, kar omogoča boljše razumevanje beneške arhitekture v jadranskem prostoru. Na primeru samostanske cerkve bosonogih karmeličanov na Kostanjevici pri Gorici je z več vidikov pokazala na prehajanje arhitekturne tipologije in umetnikov znotraj reda neglede na meje redovnih provinc.
Arhitektura in stavbna plastika cistercijanskega samostana v Stični sta z novimi odkritji, ki jih je v mednarodno pomembnem izvirnem znanstvenem članku predstavila Mija Oter Gorenčič, postali eden od najkvalitetnejših spomenikov romanske umetnosti v Sloveniji, katerega pomen sega krepko prek slovenskih meja. Njeni izsledki v primeru Žič so služili pri pripravi programa za revitalizacijo samostanskega kompleksa, ki sodi med naše najpomembnejše umetnostne in arhitekturne spomenike v evropskem merilu.
Blaž Resman pa je z natančno raziskavo arhivskih virov razrešil številne uganke, povezane z avtorstvom arhitekturne in umetnostne dediščine ljubljanskih uršulink in jih uspešno umestil v širši srednjeevropski umetnostni prostor.
Poleg novega védenja zgoraj omenjene raziskave prinašajo tudi nove metodologije, pristope in vidike za raziskovanje samostanske umetnosti in arhitekture in so že vzpodbudile raziskovanje tega področja tudi pri drugih slovenskih raziskovalcih.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskava je prinesla temeljna nova spoznanja s področja umetnostne zgodovine in drugih humanističnih strok (mdr. zgodovina, teologija), omogočila je evalvacijo in ustreznejšo umestitev slovenskih spomenikov v evropski kontekst, kar doslej zaradi nezadostne obravnave, predvsem pa neupoštevanja arhivskih virov in temeljitega poznavanja terenskega gradiva ni bilo izvedeno, zato bodo rezultati za slovensko umetnostno in tudi širše kulturno zgodovino zelo pomembni in koristni.
Rezultati raziskav so s predstavitvami na mednarodnih smipozijih ter z objavami v mednarodno priznanih strokovnih publikacijah razširili vedenje o vlogi samostanov pri razvoju umetnostnih tokov na Slovenskem znotraj evropskega okvira, saj doslej ti slovenski spomeniki tuji strokovni javnosti niso bili dovolj znani in zato v pregledih razvoja evropske umetnosti neupoštevani. Dognanja bodo uporabna tudi v drugih humanističnih vedah, turizmu in izobraževanju.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
