Projekti / Programi
PRAVNA IN POLITIčNA ZGODOVINA žENSK NA SLOVENSKEM
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
Raziskovalci (8)
Organizacije (3)
Pomen za razvoj znanosti
- Raziskava je prvič v kontekstu slovenske historiografije umestila kategorijo spola v korpus slovenskega zgodovinskega znanja in tako kot prvo tovrstno sistematično delo tudi pripravila temelje za sintezo zgodovine žensk na Slovenskem. Mnoge od zaključnih ugotovitev so bile predstavljene na znanstvenem simpoziju Novi prispevki k pravni in politični zgodovini žensk (Ljubljana, Dvorana Zemljepisnega muzeja, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 1. dec. 2011. Ljubljana, 201)1 in bodo tudi objavljene v posebni monografiji.
- novost pričujoče raziskave je tudi v izrazito interdisciplinarnem pristopu; v sodelovanju pravnikov/pravnic in zgodovinarjev/k, v spoju zgodovinopisnega, sociološkega, filozofskega prijema;
- s sistematičnim zbiranjem in analizo pravnih virov je prispevala tudi k razvoju pravne zgodovine; umestila je pravno zgodovino v kontekst politične zgodovine
- Posvetila se je vprašanju ženske kriminalitete v zgodovinski perspektivi, hkrati pa se je umestila v sodobne tokove zgodovine spola, ki sedaj veliko pozornost posvečajo temi oblikovanja spolnih norm in njihove transgresije. V celoti je bilo namreč v preteklosti temu vprašanju doslej v slovenskem zgodovinopisju namenjeno zelo malo (ali nič) pozornosti. Projekt je ponudil prve podatke o pomembnem vidiku pretekle kriminalitete, namreč o tem, kakšne so bile značilnosti na eni strani kazenskega pravnega sistema v odnosu do ženske kriminalitete in na drugi strani, kakšne so bile značilnosti storilk kaznivega dejanja umora in še posebej detomora ter tudi splava in kako je kazensko sodni sistem te storilke obravnaval. Vsako od teh vprašanj predstavlja za slovensko pravno zgodovino novost. Projekt je nudil nov vpogled v delovanje kazenskega pravnega sistema v razmerju do ženskih storilk kaznivih dejanj, s tem pa je razkril eno od pomembnih plati položaja žensk v zgodovinski perspektivi.
- raziskava je prispevala k inovativnim metodološkim pristopom v historiografiji, prvič je bilo uporabljeno programsko orodje PAJK za analizo zgodovinskega gradiva in z njim so se identificirala socialna omrežja na Slovenskem na primeru uredništva Slovenke; - raziskava je kombinirala kvalitativne in kvantitativne metode( analiza literarnih virov in korespondence, obdelava kazenske statistike in popisov prebivalstva itd.).
- prvič so se sistematično pregledali pravni in arhivski viri (fondi Ministrstva za notranje zadeve; zakonodaja povezana s položajem gospodinjskih pomočnic, fondi, povezani z delovanjem ženskih društev in dobrodelnih društev, kazenski spisi okrožnih sodišč v Mariboru in Celju in Deželnega sodišča v Ljubljani itd.). Da bi dopolnili vrzeli v pravni in politični zgodovini žensk na Slovenskem, smo obiskali tudi tuje arhive (Arhiv Jugoslavije, Istorijski arhiv Beograd, VI. Archivio centrale – Rim, Archivio di Stato di Trieste itd.)
- z umestitvijo slovenske zgodovine žensk v komparativne bralne mreže so se detektirali manki in možnosti presežkov v znanosti na evropskem nivoju, pridobili so se podatki, ki so služili prijavi na razpisa ERC in HERA ter lahko še služijo za prijavo znanstvenih projektov na evropskem nivoju.
Pomen za razvoj Slovenije
• Opravljena raziskava lahko prispeva k odpravi neposredne in posredne diskriminacije na podlagi spola, saj promovira enakost spolov in opozarja na primere uspešne implementacije pravnih norm, ki so prispevale k uveljavljanju enakih možnosti.
• Raziskava je prispevek k ustvarjanju enakosti spolov in upoštevanju potreb različnih družbenih skupin, k čemur se je zavezala tudi Slovenija v Resoluciji o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških, (2005-2013): »Ključnega pomena je, da vidik enakosti spolov dobi svoje mesto v vseh relevantnih raziskovalnih področjih in znanstvenih disciplinah ter da je načelo enakosti spolov integrirano v vse politike in programe ter v organizacije znanosti in raziskovanja.«
• Pomembno je prispevala k analizi enakosti v slovenskem raziskovalnem korpusu.
• Pomemben cilj raziskave je bil tudi formiranje spolno enakopravnejšega kolektivnega spomina (ženske so se do nedavnega identificirale le z nenavzočnostjo).
• Raziskava je pomembno prispevala k boljšem razumevanju preteklosti.
• Raziskava se je ukvarjala z normativnimi mehanizmi, ki ovirajo enakost spolov in je tako prispevala k njihovem priseganju.
• Raziskava je prispevek k trajnostnem razvoju, saj so njeni rezultati povezani z razumevanjem procesa demokratizacije in uveljavljanjem enakih možnosti, ki so bili predstavljeni v številnih medijih, prispevali k ozaveščanju in informiranju splošne javnosti.
• Raziskava lahko prispeva tudi k družbeni kohezivnosti, saj je sistematično raziskala mehanizme diskriminacije, kar je nedvomno v nacionalnem interesu Slovenije.
• Z objavo člankov in monografij je raziskava prispevala k spreminjanju socialnih vlog in promovirala enakost spolov. Spodbudila je demokratično ozaveščanje in vplivala na razvoj vrednot enakih možnosti spolov tako na ravni lokalnih skupnosti kot države.
• Zaključki razprav so ugotovili dejavnike, ki so vplivali in še vplivajo na oblikovanje normativov in demokratizacijo; tako je prispevala k oblikovanju politik enakih možnosti ter moderne socialne in demokratične države, hkrati pa k zmanjšanju družbene izključenosti in socialne ogroženosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
