Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Didaktični priročniki in glasbena vzgoja v 18. stoletju

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.08.00  Humanistika  Muzikologija   
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  15372  dr. Nataša Cigoj Krstulović  Muzikologija  Raziskovalec  2009 - 2011  147 
2.  31215  dr. Klemen Grabnar  Muzikologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  114 
3.  13137  dr. Metoda Kokole  Muzikologija  Vodja projekta/programa  2009 - 2012  411 
4.  09622  dr. Jurij Snoj  Muzikologija  Raziskovalec  2009 - 2012  299 
5.  16318  dr. Radovan Škrjanc  Muzikologija  Raziskovalec  2009 - 2012  84 
6.  27509  dr. Katarina Šter  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2012  382 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.451 
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava glasbene pedagogike v 18. stoletju je popolna novost v slovenski muzikologiji. Osredotoča se na podrobno preučevanje in primerjalno analizo konkretnih na Slovenskem ohranjenih tiskanih in rokopisnih pedagoških priročnikov. Gradivo je bilo primerjalno umeščeno v širše srednjeevropske tokove. Metode raziskovanja so vključevale sodobno kritiko ali t.i. »dekonstrukcijo« tradicionalne zgodovinske interpretacije glasbe tudi v širšem smislu, kar je v zadnjem času ena glavnih usmeritev evropskega in ameriškega glasboslovja pri ukvarjanju z metodološkimi, sistemskimi, ideološkimi idr. problemi glasbenega zgodovinopisja. Takšna metodologija skupaj s klasično analizo glasbenega repertoarja prinaša povsem nove raziskovalne rezultate, zanimive tudi za evropsko muzikologijo. V metodo sodobne kritike sodijo ugotovitve o mednarodnih interakcijah med glasbeniki, nosilci glasbenega dela in samimi glasbenimi deli v srednjeevropskem prostoru. Rezultati muzikoloških raziskav, pridobljeni s pomočjo aktualnih sodobnih metod večplastne komparativne analize, omogočajo novo interpretacijo glasbene kulture na Slovenskem oziroma umestitev slovenskega prispevka v širši evropski prostor in njegovo ponovno ovrednotenje.
Pomen za razvoj Slovenije
Projektna raziskava je pomembna predvsem zaradi svojega izvirnega deleža k umestitvi slovenskega prispevka v srednjeevropsko prakso skladanja klavirskih galanterij v obdobju 18. stoletja. Te so imele izrazito didaktičen namen in so zato še posebno zanimive tudi za sodobno glasbeno pedagogiko. Izdaja 73 skladb notnega dela učbenika Noten-Buch darinnen die Fundamenta zu dem CLAVIER oder Orgel enthalten v obliki praktične izdaje Klavirske skladbe 18. stoletja iz Novega mesta, ur. Radovan Škrjanc (Ljubljana, 2012) je še posebno pomembna, saj bo omogočila seznanjanje širšega kroga uporabnikov (učiteljev in učencev glasbenih šol) s prej povsem neznano starejšo nacionalno glasbeno dediščino. Dela bodo tako ponovno zaživela v svoji pedagoški namembnosti. Znanstvenokritična izdaja celotnega rokopisa s petimi obsežnimi dodatnimi poglavji pa predstavlja učinkovit visokošolski pripomoček pri spoznavanju teorije in prakse generalnega basa in takratnega glasbeno-pedagoškega mišljenja. Spletni znanstvenokritični izdaji obeh didaktičnih priročnikov iz 18. stoletja, Fundamenta zu dem CLAVIER oder Orgel (R. Škrjanc, Osnove klavirske in orgelske igre) in Compendium cantus chorali (J. Snoj, Kompendij koralnega petja), dostopni v okviru spletne knjižne zbirke Slovenska glasbena dediščina (http://ezb.ijs.si/sgd), zagotavljata najširšo dostopnost rezultatov projektne raziskave (opremljeni sta z dodatnimi vizualnimi in multimedijskimi ponazorili, ki jih omogoča spletni medij), ohranjanje bogastva pretekle kulturne dediščine na Slovenskem ter utrjevanje nacionalne identitete oziroma zavesti o verjetno izvirnem prispevku slovenskega kulturnega prostora v evropsko tradicijo poučevanja glasbe že v času 18. stoletja. Projekt je torej pomemben za ohranjanje, oživljanje in splošno poznavanje slovenske nacionalne kulturne dediščine.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno