Projekti / Programi
EPISTEMOLOšKI IN KULTURNI VIDIKI KONSTRUKCIJE SPOLNOSTI IN NASILJA V NOVIH INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJAH (IKT) TER NJIHOVO SPREJEMANJE PRI OTROCIH IN MLADIH
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.03.02 |
Humanistika |
Antropologija |
Socialna in kulturna antropologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.05 |
Humanistične vede |
Druge humanistične vede |
Raziskovalci (3)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
25800 |
dr. Renata Šribar |
Antropologija |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
474 |
| 2. |
09436 |
dr. Darko Štrajn |
Filozofija |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
1.146 |
| 3. |
14015 |
dr. Valerija Vendramin |
Antropologija |
Vodja |
2009 - 2012 |
286 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0553 |
Pedagoški inštitut |
Ljubljana |
5051614000 |
7.040 |
Pomen za razvoj znanosti
V okviru antropološke in sociološke znanosti, etnografije in feministične epistemologije ter etike je bil narejen opazen korak naprej v obravnavi problematike novomedijsko povečane realnosti v segmentu otrok in njihovega ospoljenja in seksualizacije. Vendar pa znanstveno-raziskovalna in teoretska dognanja niso ostala v navedenem tematskem okviru, temveč so se raziskovalne študije lotile tudi nekaterih osnovnih platform raziskovanja, kot so epistemsko razmerje med kvantitativnim in kvalitativnim raziskovanjem, rigidnost v aplikaciji uveljavljenih etnografskih in socioloških metod, kategorialni aparat na področju obravnave spolov, samoumevnost sprege med metodskimi pristopi, tematikami, interpretacijami in kapitalom, ozko definirana etika raziskovanja.
V navedenih okvirih so bile opravljeni sledeči zaključki, ki so avtonomni ali kreativno preneseni iz drugih raziskovalnih študij:
- kljub uveljavitvi mešanih metod raziskovanja (splet kvantitativnega in kvalitativnega pristopa) so epistemološka izhodišča kvantitativnega ali metodsko mešanega raziskovanja netransparentna in nesodobna v razmerju do teorije; na področju raziskovanja spola zato predlagamo širitev in segmentacijo spolnih kategorij ter usmerjamo pozornost na koncept samoumestitve raziskovalke/-ca z namenom spoznavnega uokvirjanja raziskovalnih rezultatov; kot primerno metodo samoumestitve predlagamo intersekcijski pristop;
- rigidnost etnografskih in socioloških metod smo najprej empirično nato pojasnjevalno zmehčale z uvedbo nove metode v raziskovanju skupine otrok (kombinacija fokusne skupine in opazovanja z udeležbo);
- sprego med raziskovalnimi oblastmi na ravni EU in kapitalskimi interesi ter metodami in interpretacijo smo analizirale na primeru pregledne raziskave v okviru EU Kids onLine;
- razvile smo posodobljene metodološke rešitve v okviru kvalitativnega raziskovanja (občutljive teme, ki so del zares živetih izkušenj je ustrezneje preučevati s kvalitativno metodologijo);
- v etiko raziskovanja smo vpeljale koncept »transformativnega« raziskovanja, ki dekonstruira namišljeno distanco med subjektom in objektom raziskovanja in vzpostavlja instanco odgovornega raziskovalnega subjekta v razmerju do učinkov, ki ga ima samo raziskovanje na raziskovalni »objekt«, v našem primeru otroke. V praksi je to pomenilo, da smo otroke transparentno seznanjale s celotno raziskovalno proceduro, našimi vlogami in v zaključku poskrbele za ustrezno informiranje otrok na področju komercialnih konstrukcij spolnosti in nasilja;
- uvedle smo tudi temeljno raziskovalno predpostavko transformativnih metodologij – da realnosti sokonstruirajo družbene, politične, kulturne, ekonomske ipd. vrednote, kar pomeni, da so oblastna razmerja pomembne determinante tega, katere realnosti bodo privilegirane v raziskovalnem kontekstu.
Med vsebinskimi prispevki raziskovalnega projekta so najpomembnejši znanstveni dosežki osredotočeni na vlogo otrok in samega raziskovanja v odnosu na novomedijske norme ospoljenja in seksualizacije:
- v slovenski znanstveni prostor je bil uveden koncept »nove seksualne pogodbe«;
- otroke v obravnavanem razmerju smo konceptualizirale iz perspektive moči in nove vednosti in ne zgolj nemoči, nevednosti ali vsiljene informiranosti;
- dekonstruirale smo sintagmo »nove dekliške moči« v njenem nanašanju na možnost prevrednotenja pornografiziranega pogleda;
- pokazale smo na omejitve vladajočega raziskovanja učinkov novih medijev (oz. izdelkov in storitev IKT) v segmentu otrok iz perspektive vladajočih novomedijskih politik EU;
- pokazale smo različne modalitete povezave med konstrukcijo vednosti ter družbenimi in političnimi interesi;
- oblikovale smo nastavke za delo na kurikularnem področju: posodobljen pristop k razvijanju kurikulov v splošnem zahteva upoštevanje človeške različnosti v različnih intersekcijah, kar v obstoječih slovenskih kurikulih v glavnem umanjka.
Pomen za razvoj Slovenije
V Sloveniji beležimo pomenljiv manko slovenskih študij, ki bi temeljito proučile izobraževanje na področju spolnosti v Sloveniji (obstaja pa nekaj antropoloških in socioloških študij, ki se problematike dotikajo). Navedeni manko se odraža v neinformiranosti glede historičnega in vsebinskega vidika t.i. spolne vzgoje / izobraževanja na področju spolnosti v medijih, javnosti in tudi na ravni stroke. S projektom se je raziskovalna slika s področja izboljšala, hkrati pa so bile oblikovane smernice za kurikularno platformo. Dokaj boren nabor slovenskih študij, ki se dotikajo problematike spolnosti v šolskem kurikulu priča o tem, da je Slovenija tu v močnem zaostanku v primerjavi z večino držav EU. Pripisujemo ga različnim vzrokom, med katerimi izstopa kompleksnost problematike, ki za oblikovalce politik evidentno predstavlja trd oreh.
S poljudnoznanstvenimi predstavitvami na okroglih mizah in preko objav v informativnem tisku so bili rezultati, ki so nastali v okviru raziskovalnega projekta, predstavljeni tudi strokovni, medijski in široki javnosti. S tako usmerjeno promocijo sodobnih konceptualizacij spolnih razmerij moči, dognanj analize družbenih pogojev raziskovanja in položaja otrok v novomedijsko povečani realnosti je bil narejen zaznaven prispevek k razumevanju osnovne teme raziskovalnega projekta. Obenem so strokovne javnosti (mediji, Spletno oko, slovenska točka Inhope, APEK, pedagoški kader, tedanje Ministrstvo za kulturo) dobile osnovna konceptualna in druga, metodološka orodja za naprednejše obravnavanje problematike otrok v razmerjih novih medijev/izdelkov in storitev IKT. Ker sta bila v raziskovalno projektno delo vključena tudi študentka Fakultete v Novi Gorici in študent ISH, je bilo poskrbljeno tudi za nadaljevanje raziskovalnega interesa na obravnavanem področju. Z vključitvijo v slovenske (ko)regulacijske postopke in skozi sodelovanje z nadzorno instanco avdiovizualnih medijev EU (Evropski avdiovizualni observatorij) se je Slovenija postavila ob bok sodobnim obravnavam razmerja (novih) medijev iz perspektive zaščite otrok pred potencialno škodljivimi komercialnimi in drugimi, zlasti nasilnimi vsebinami. Vendar pa je kljub temu treba opozoriti, da se je z letom 2011 (ko)regulacijska aktivnost na ravni normiranja ukinila, kar je bilo zaznano tudi že na ravni publikacije imenovanega evropskega observatorija. Ta in drugi manki na ravni države (nezanimanje za vključitev topike v formalne in neformalne šolske kurikule) so bili tematizirani tudi v domačih objavah.
Poleg tega smo s projektnim delom prispevali k preizkušanju potencialov za nadaljnji razvoj področij in metodologij kvalitativnega raziskovanja, opozorili pa smo tudi na nujo po strukturiranju v nasprotju s poenostavljanjem – z namenom prepoznavanja navidezne ustreznosti enostavnih rešitev v raziskovalni metodologiji, saj se te zaradi obstoječih epistemoloških kompleksnosti praviloma komplicirajo, če je to pripoznano ali če ni. V tem, teoretsko-konceptualnem smislu smo odprli popolnoma novo raziskovalno polje.
S konferenčnimi predstavitvami in tujimi objavami raziskovalnih dognanj in drugih rezultatov se je Slovenija tudi v tujini predstavila v ustrezni znanstveni luči na obravnavanem tematskem področju v okvirih EU in tudi širše (Velika Britanija, Bolgarija, Litva, Francija, Turčija, Portugalska, Finska).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
