Projekti / Programi
Vzdrževanje in nadzor skupinskih etalonov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.15.01 |
Tehnika |
Meroslovje |
Senzorji in zajemanje podatkov |
| Koda |
Veda |
Področje |
| P180 |
Naravoslovno-matematične vede |
Meroslovje, fizikalna instrumentacija |
| P190 |
Naravoslovno-matematične vede |
Matematična in splošna teoretična fizika, klasična mehanika, kvantna mehanika, relativnost, gravitacija, statistična fizika, termodinamika |
grupni etaloni, sledljivost, negotovost, stabilnost, diseminacija
Raziskovalci (5)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
01940 |
dr. Franc Bergelj |
Meroslovje |
Raziskovalec |
2000 - 2001 |
136 |
| 2. |
10774 |
dr. Janko Drnovšek |
Meroslovje |
Vodja |
1999 - 2001 |
520 |
| 3. |
18175 |
dr. Domen Hudoklin |
Meroslovje |
Raziskovalec |
2000 - 2001 |
182 |
| 4. |
18280 |
dr. Igor Pušnik |
Meroslovje |
Raziskovalec |
1998 - 2001 |
346 |
| 5. |
17128 |
Marjan Slabe |
|
Raziskovalec |
2000 - 2001 |
3 |
Organizacije (1)
Povzetek
Projekt obravnava teoretične osnove, možne metode in razvoj procedur oziroma postopkov, kako vzdrževati, nadzirati in voditi grupo merilnih etalonov, ki so tipično sestavljeni iz skupine posameznih transfernih etalonov. Glavni cilj projekta je zagotoviti najvišji nivo točnosti ob najmanjši merilni negotovosti hierarhično organizirane metrološke infrastrukture v danem okolju. To okolje je lahko nivo nacionalnih merilnih etalonov predvsem v metroloških laboratorijih, ali pa metrološki laboratoriji v posameznih proizvodnih sistemih, ki ključno vplivajo na kakovost proizvodnje in storitev. S tem je zagotovljena sledljivost na najvišji nivo, tipično do primarnih etalonov, ter vzpostavljen prenos vrednosti enot posameznih fizikalnih veličin na nižje nivoje z najmanjšo dodano merilno negotovostjo.
Osnovna hipoteza je, da metrološki laboratoriji, ki delujejo na sekundarnem nivoju v smislu realizacije osnovnih in izvedbenih SI enot, v bistvu opravijo največji del visokozahtevnih precizijskih kalibracij, zato je potrebno zagotoviti maksimalno absolutno točnost pri dani tehnologiji, minimalno negotovost, čim večjo zanesljivost in s tem zagotoviti industriji in ostalim uporabnikom sledljive meritve. Zato je vzdrževanje referenčnih etalonov v teh sekundarnih laboratorijih izjemno pomembno, saj se vsa navedena dejstva lahko realizirajo z uporabo grupnih ali skupinskih etalonov, ki so v osnovi transfer etaloni, vendar v grupi predstavljajo praktično enakovredno metrološko referenčno bazo kot realizacija primarnih etalonov.
Opisani pristop realizacije metrološkega vrha v konkretni metrološki infrastrukturi za dane fizikalne veličine je s stališča zgradbe grupni etalon, s stališča tehnologije pa predstavlja skupino transfer etalonov. Glede na razvoj metrologije v svetu postaja obravnavana rešitev izjemno aktualna, seveda ob zagotavljanju najboljših možnih metroloških karakteristik, kar še ni teoretično in sistemsko celovito obdelano. Bistvena prednost obravnavane metrološke zgradbe je poudarek na diseminaciji vrednosti, s tem da je nekoliko manjša absolutna točnost in večja merilna negotovost v primerjavi s primarnimi etaloni v celoti opravičljiva glede na bistveno nižjo ceno take vzpostavitve sistema, kot tudi kasnejšega vzdrževanja. Predlagane metode omogočajo torej, da se s teoretičnim pristopom, implementiranimi kot programska orodja, doseže bistveno izboljšanje določenih parametrov, ob enaki metrološki zanesljivosti delovanja kot pri primarnih etalonih, kar v celoti izpolnjuje postavljene zahteve.
Z vzdrževanjem grupnih etalonov je mišljeno zagotavljati sledljivost na najvišji, primarni nivo, torej določevanje točne vrednsoti vsakemu elementu grupe s pripisano merilno negotovostjo. Poleg tega je potrebno, da se v samem metrološkem laboratoriju izvajajo določeni algoritmi na celotni grupi etalonov, ter se s tem izpolni sledeče zahteve:
- povečana zanesljivost, zaupanje v grupni etalon, izboljšanje lastnosti glede na individualne etalone,
- zmanjšanje negotovosti, temelječe na statistični zakonitosti,
- napovedovanje vrednosti posameznih elementov grupe in vrednosti celotne grupe,
- detekcija delnih in celotnih odpovedi,
- vpliv oziroma izboljšanje rekalibracijskih intervalov,
- generiranje standardizirane baze podatkov za metrološki nadzor,
- analiza zanesljivosti na nivoju komponent in sistemov.
