Projekti / Programi
Računska orodja za varstveno genetiko in genetski monitoring rjavega medveda (Ursus arctos)
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.03.01 |
Naravoslovje |
Biologija |
Zoologija in zoofiziologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.06 |
Naravoslovne vede |
Biologija |
Raziskovalci (7)
Organizacije (2)
Pomen za razvoj znanosti
Molekularno genetski pristopi so postali nepogrešljiv del ekoloških in naravovarstvenih študij. Ob bliskovitem razvoju samih molekularnih metod pa nekoliko zaostaja razvoj teoretskih in analitskih pristopov. To vrzel smo zapolnili v dveh pogledih, ki sta pomembna za učinkovito varstvo ogroženih živalskih vrst in ki hkrati predstavljata splošna raziskovalna izziva:
1. Nadgradnja obstoječih analitskih orodij za enkratno analizo populacij v časovno in prostorsko generalizirane pristope, ki bodo omogočali trajen genetski monitoring in prostorsko integracijo doslej nepovezanih populacijskih študij. To nam je uspelo z vgradnjo novih pristopov za oceno efektivne populacijske velikosti (Ne) v niz genetskih podatkov pridobljen prek daljšega obdobja standardnega populacijskega monitoringa. Efektivna velikost populacije je pomemben varstveno genetski parameter, ki priročno povzema evolucijski potencial populacije in njeno občutljivost na stohastične dogodke. Pri vrstah s široko geografsko razširjenostjo je lahko genetska pestrost različnih populacij dobro preučena, pri tem pa je zaradi razlik v uporabljenih lokusih in zaradi različnih velikosti vzorcev pogosto rezultate različnih študij težko medsebojno primerjati. Kljub temu pa so takšne primerjave pomembne za oceno varstvenega statusa populacij, ki potrebujejo aktivno varstvo. Zato smo razvili novo metodo, kjer referenčno populacijo uporabimo kot »merilo« za kalibracijo rezultatov različnih študij.
2. Korekcija pristranskosti ocen številčnosti in populacijskih gostot z metodo odlova in ponovnega ulova zaradi učinka roba. Učinek roba je dobro znan problem, ki nastane, kadar je območje vzorčenja manjše od celotnega območja populacije, tako da pride do kršitev predpostavke o zaprtosti populacije in s tem sistematične napake ocen številčnosti in gostot. Za problem ni bilo učinkovite rešitve. Razvili smo metodo, kjer preko računalniške simulacije ocenimo pristranskost empiričnih ocen ključnih parametrov in na podlagi tega izvedemo ustrezne popravke.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija je kot država z nadpovprečno dobro ohranjeno naravno dediščino postavljena pred visoko mednarodno odgovornost, da zagotovi ohranitev mednarodno pomembnih segmentov narave. Mednje sodijo populacije velikih zveri, ki so med pomembnejšimi v srednji Evropi in ki predstavljajo naravni most med Balkanom in alpskim prostorom. Del mednarodnih obveznosti Slovenije je dolgoročno spremljanje teh populacij ter trajnostno upravljanje z njimi. Za oboje so potrebni natančni podatki o številčnosti, populacijski gostoti, razširjenosti, starostni sestavi in drugem. Rezultati projekta so prinesli bistven napredek pri rutinskem pridobivanju, obdelavi in praktični uporabi tovrstnih podatkov. Velike količine genetskih podatkov o Slovenski populaciji rjavega medveda so pregledno in dostopno zbrane v posebej v ta namen programirani bazi MisBase. Z njeno pomočjo smo, na primer, enostavno in zanesljivo rešili razvpit forenzičen primer krivolova medveda Rožnika. S pomočjo genetskega monitoringa smo ugotovili, da varstveno genetski kazalci naše risje populacije zaskrbljujoče nazadujejo in da bo potrebno doseljevanje osebkov iz drugih populacij, s katerimi bi kompenzirali dolgotrajno popolno izoliranost populacije. Ponudili pa smo tudi novo razvite metode za ugotavljanje povzročitelja škode na domačih živalih, ki se v že izvajajo v praksi in so sestavni del strategije upravljana z volkom.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
