Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Materiali in strukture za optično variabilne zaščitne elemente

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.22.01  Tehnika  Komunikacijska tehnologija  Grafična tehnologija 

Koda Veda Področje
2.10  Tehniške in tehnološke vede  Nanotehnologija 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  18271  dr. Miha Čekada  Materiali  Raziskovalec  2009 - 2012  441 
2.  15601  Jožko Fišer    Tehnični sodelavec  2009 - 2012  12 
3.  26128  mag. Barbara Germ Galić  Komunikacijska tehnologija  Raziskovalec  2009 - 2011 
4.  27704  dr. Nina Hauptman  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2011  103 
5.  12616  dr. Darinka Kek Merl  Materiali  Raziskovalec  2009 - 2012  129 
6.  26130  Milan Kerič  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2009 - 2012 
7.  04423  dr. Marta Klanjšek Gunde  Elektronske komponente in tehnologije  Vodja  2009 - 2012  561 
8.  11733  dr. Matjaž Kunaver  Materiali  Raziskovalec  2009 - 2012  339 
9.  15602  Damjan Matelič    Tehnični sodelavec  2009 - 2012 
10.  09090  dr. Peter Panjan  Materiali  Raziskovalec  2009 - 2012  792 
11.  26134  Barbara Sušin  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2009 - 2012 
12.  29493  dr. Maša Žveglič  Materiali  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  34 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0104  Kemijski inštitut  Ljubljana  5051592000  20.996 
2.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  90.724 
3.  2324  CETIS, grafične in dokumentacijske storitve, d.d.  Celje  5042208  49 
Pomen za razvoj znanosti
Opravili smo interdisciplinarne raziskave, ki združujejo mikro- in nano-optiko, spektroskopijo, znanost o materialih, fiziko in kemijo tankih plasti, fotokemijo, fotolitografijo in grafično tehnologijo. Gre za prvo sintezo takih znanj pri nas. Pri tem smo obravnavali nekaj znanstvenih problemov – na tem mestu so izpostavljeni le najpomembnejši. Izdelava uklonskih struktur ničtega reda zahteva fotolitografske postopke, ki omogočajo nanometrsko kontrolirano obliko reliefa in izjemno preciznost periode na večjih razdaljah. Pokazali smo, da vrstična litografija z UV diodnim laserjem ne zadošča za izvedbo podrobnosti s tako visokoe natančnostjo. To spoznanje je osnova za nadaljnje raziskave na področju izdelave nanostruktur za posebne optične efekte kot je na primer uklon ničtega reda. Pokazali smo, da je mogoče periodične (sub)mikronske strukture pripraviti tudi z brazdenjem kovinskih površin; pri ustreznih parametrih pulznega laserja namreč lahko dobimo površinske strukture, ki ustrezajo osnovnim zahtevam DOVID. Nadaljevanje teh raziskav lahko zagotovi eno najbolj perspektivnih in inovativnih metod za izdelavo DOVID, kar ima velik pomen tudi za razvoj sodobnih površinskih tehnologij. Poseben pomen opravljenih raziskav je tudi dejstvo, da gre za sintezo več področij znanosti in tehnologije, kjer je bilo doslej le malo skupnih raziskav: forenzika, modifikacija površin z laserjem in trde prevleke. Ukvarjali smo se tudi z možnostjo priprave polimernega nanokompozita z velikim lomnim količnikom, ki bi ga lahko uporabili za polprepustno optično označevanje strukturirane površine. Pokazali smo, da osnovne metode s tega področja ne zadoščajo za pripravo materiala s tako visokimi zahtevami. Spoznanje, da sipanje na nanodelcih v plasti zamegli strukturne podrobnosti, je temelj bodočih raziskav. Problem zapisa kompleksnega videza DOVID spada med osnovne probleme raziskav kotno odvisnega videza predmetov, to je posebne veje osnovnih raziskav na področju človeškega vida. Naša rešitev je razmeroma enostaven in enoličen zapis množice spektralnih podatkov, ki jih lahko izmerimo s prenosnimi spektrogoniometri. S transformacijo teh podatkov v goniometrični prostor dobimo prostorski »prstni odtis« videza površine. Posplošitev metode na poljubne površine in njen pomen pri osnovnih raziskavah videza površin je naloga bodočih raziskav. Z raziskavami v okviru projekta smo postavili metodo in jo uporabili na vzorcih DOVID. Glede na to, da imajo ti izjemno kompleksen prostorsko odvisen videz in ker je mogoče njihove optične lastnosti računsko napovedati, upravičeno pričakujemo, da je metoda uporabna za opis videza površin z enostavnejšimi optičnimi učinki. V projektu smo se ukvarjali z raziskavami s ciljem zaščititi tiskovine pred ponarejanjem. Zaradi te specifike smo morali močno omejiti in ustrezno prilagoditi objave raziskovalnih rezultatov in spoznanj. Te smo uskladili s potrebami in možnostmi sofinancerja. Z raziskavami smo podrobneje seznanili domačo javnost (predavanje na Nanotehnološkem dnevu, objava v znanstveni reviji Vakuumist). S tem smo opozorili na problematiko ponaredkov in zlasti na možnost zaščite s pomočjo nanotehnoloških pristopov. Nekatere raziskovalne rezultate smo uspeli objaviti tako, da ne razkrijejo vseh podrobnosti raziskav. S tem smo prispevali ustrezen delež k razvoju znanosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Sofinancer predlaganega projekta je vodilno grafično podjetje za izdelavo in distribucijo zaščitenih in poosebljenih tiskovin v Sloveniji, na celotnem območju jugovzhodne Evrope in v večjem delu Afrike in je med nosilci svetovnih trendov na področju zaščite dokumentov. Obvladuje najmodernejše načine izmenjave, obdelave in uporabe digitaliziranih podatkov in varnostnih zaščit. Razvoj novih zaščitnih elementov in uvedba novih tehnoloških postopkov je pomembna nadgradnja obstoječih dejavnosti na področju zaščitnega tiska. Rezultati projekta pomenijo pomemben doprinos k razvoju grafične stroke pri nas. Osvojitev znanj na tem specifičnem področju pomeni možnost uporabe teh tehnologij na več različnih tiskovinah s podobnimi zahtevami. S pomočjo novih znanj se obetajo možnosti za uvedbo unikatnih postopkov in izdelkov, kar je pogoj za utrjevanje položaja podjetja v svoji branži. Interdisciplinarne in produktno usmerjene raziskave imajo tudi velik pomen tudi za napredek vseh ostalih vej znanosti, ki so vključene na projektu. Omeniti velja zlasti nanotehnologijo, raziskave trdih prevlek, nano-optiko in raziskave kompleksnega videza predmetov. O delu na raziskovalnem projektu smo informirali domačo strokovno in raziskovalno javnost. S tem smo opozorili na problem zaščite izdelkov pred ponarejanjem, ki je eden od zelo pomembnih elementov gospodarske uspešnosti. Te informacije in podatki o možnih zaščitah so pomembne za razvoj Slovenije, kjer mora majhno gospodarstvo zaščititi svoje produkte. Pri tem so pomembne zlasti unikatne možnosti zaščite maloserijskih izdelkov in prepoznavanja ponaredkov. Sodelovanje raziskovalcev iz Kemijskega inštituta in Instituta »Jožef Stefan« z raziskovalci iz gospodarstva omogoča prenos najsodobnejših znanstvenih spoznanj v gospodarstvo, raziskovalcem v znanosti pa daje smernice za nadaljnje raziskave in preverjanje njihovih raziskav. V tej zvezi je potrebno poudariti predvsem pomen rezultatov, ki smo jih objavili v znanstveni periodiki (priprava mikro-periodične strukture na kovinskih površinah s pulznimi laserji in obstoj enostavnega zapisa videza predmetov), ki pomenijo velik izziv za naše raziskave v prihodnosti. Velikega pomembna je tudi vzgoja kadrov, tako na področju grafične tehnologije, kot tudi na vseh drugih znanstvenih področjih, ki so vključene v raziskave. Sodelujoči raziskovalci so pomembno prispevali k vzgoji najvišje izobraženih kadrov za potrebe sofinancerja, posredno pa tudi domačega gospodarstva. Za raziskovalno sfero pa je pomembno, da s takimi interdisciplinarnimi raziskavami krepi povezovanje med domačimi in tujimi partnerji, ki imajo pomembna parcialna znanja na področju. Sofinancer je prav preko tega projekta močno poglobil sodelovanje s slovensko znanostjo, kar presega že zapisane rezultate projekta. Omeniti je treba tekoče sodelovanje z Institutom "Jožef Stefan" pri zaščiti tiskarskih plošč za zaščitni tisk (velik potencialni pomen v primeru uspešne patentne zaščite) in doktorski študij sodelavca sofinancerja pod mentorstvom raziskovalca z Instituta "Jožef Stefan". Sodelovanje sofinancerja s Kemijskim inštitutom se je tekom projekta še dodatno poglobilo in intenziviralo. Prav ohranjanje tesnega stika podjetja z znanostjo zagotavlja konkurenčnost našega gospodarstva na dolgi rok.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2010, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno