Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Razvrščanje lesenih konstrukcijskih elementov po trdnosti

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.01.03  Tehnika  Gradbeništvo  Konstrukcije v gradbeništvu 

Koda Veda Področje
2.01  Tehniške in tehnološke vede  Gradbeništvo 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  01392  dr. Bojan Bučar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2012  174 
2.  10340  dr. Dominika Gornik Bučar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2012  228 
3.  25423  dr. Tomaž Hozjan  Gradbeništvo  Raziskovalec  2009 - 2012  286 
4.  29320  dr. Aleš Kroflič  Gradbeništvo  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  30 
5.  24096  dr. Tomaž Pazlar  Gradbeništvo  Raziskovalec  2009 - 2012  107 
6.  04054  mag. Jelena Srpčič  Gradbeništvo  Raziskovalec  2009 - 2012  367 
7.  13057  mag. Bogdan Šega  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2012  197 
8.  08437  dr. Goran Turk  Gradbeništvo  Vodja projekta  2009 - 2012  509 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.118 
2.  0792  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo  Ljubljana  1626981  25.810 
3.  1502  Zavod za gradbeništvo Slovenije  Ljubljana  5866324000  9.562 
Pomen za razvoj znanosti
Poznavanje lastnosti različnih materialov je vezano na preizkuse, s katerimi se te lastnosti določijo. Pri naravnem materialu, kakršen je les, je zaradi velike razpršenosti in slabe medsebojne odvisnosti med različnimi lastnostmi, potrebno opraviti večje število raziskav. Premajhen vzorec lahko pripelje do napačnih zaključkov. Skrbna priprava reprezentativnega vzorca in natančne meritve so bile osnove za izgradnjo pomembne baze podatkov o lastnosti smrekovega lesa v Sloveniji, ki je eden izmed glavnih za razvoj znanosti pomembnih rezultatov tega projekta. Poznamo dve osnovni metodi za določitev nastavitev naprav za razvrščanje, obe sta opredeljeni v standardu. Izkušnje v praksi kažejo na to, da sta metodi preveč zapleteni za implementacijo ter v določenih primerih pripeljejo do nastavitev, ki ne zagotavljajo pravilnosti razvrstitve (preveč konzervativne v enih premerih in nekonzervativne oziroma nevarne v drugih). Zato je bilo veliko truda vloženega v razvoj novih metod za določitev nastavitev. Rezultat sta dve povezani metodi, prva je metoda PLM (prediction limit method), ki bi jo uporabili za začetne nastavitve, druga pa je adaptivna metoda, s katero začetne nastavitve sproti popravljamo glede na kakovost lesa, ki se trenutno razvršča. Prvi rezultati poskusov uporabe novih metod kažejo na večjo učinkovitost in robustnost glede na standardne metode.
Pomen za razvoj Slovenije
V Sloveniji že dolgo ugotavljamo, da bogastva lesa, ki ga premore Slovenija, ne izkoristimo tako, kot bi ga morali. Vse prepogosto izvozimo hlodovino, tujci pa naš les razžagajo, razvrstijo in nam ga po bistveno višji ceni prodajo nazaj v Slovenijo. Eden od razlogov je tudi to, da do nedavnega v Sloveniji ni bilo dovoljeno označevati z oznako CE, nastavitev za naprave za razvrščanje lesa v Sloveniji niso veljale. Vsaj te osnovne prepreke je ta projekt odpravil, saj so kot rezultat projekta v standardih zapisane pretvorbe med sortirnimi in trdnostnimi razredi za smreko iz Slovenije. Prav tako so v standardih za nekaj naprav za razvrščanje zapisane nastavitve, ki veljajo za Slovenijo. Rezultati projekta kažejo, da je kvaliteta slovenskega lesa visoka. Optimalna razvrstitev nad 40 % obravnavanih elementov razvrsti v zelo visok razred C40, nad 60 % v C35 in okoli 90 % v C30, vse za primer, ko so bili to najvišji razredi, v katere smo razvrščali. Glede na to, da na domačem trgu ta les večinoma porabimo kot les trdnostnega razreda C24, vidimo, da bi lahko razvrščanje v višje razrede bistveno vplivalo na ekonomičnost uporabe konstrukcijskega lesa.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno