Projekti / Programi
Razvrščanje lesenih konstrukcijskih elementov po trdnosti
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.01.03 |
Tehnika |
Gradbeništvo |
Konstrukcije v gradbeništvu |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.01 |
Tehniške in tehnološke vede |
Gradbeništvo |
Raziskovalci (8)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
01392 |
dr. Bojan Bučar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
174 |
| 2. |
10340 |
dr. Dominika Gornik Bučar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
237 |
| 3. |
25423 |
dr. Tomaž Hozjan |
Gradbeništvo |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
301 |
| 4. |
29320 |
dr. Aleš Kroflič |
Gradbeništvo |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2012 |
30 |
| 5. |
24096 |
dr. Tomaž Pazlar |
Gradbeništvo |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
115 |
| 6. |
04054 |
mag. Jelena Srpčič |
Gradbeništvo |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
367 |
| 7. |
13057 |
mag. Bogdan Šega |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
204 |
| 8. |
08437 |
dr. Goran Turk |
Gradbeništvo |
Vodja |
2009 - 2012 |
520 |
Organizacije (3)
Pomen za razvoj znanosti
Poznavanje lastnosti različnih materialov je vezano na preizkuse, s katerimi se te lastnosti določijo. Pri naravnem materialu, kakršen je les, je zaradi velike razpršenosti in slabe medsebojne odvisnosti med različnimi lastnostmi, potrebno opraviti večje število raziskav. Premajhen vzorec lahko pripelje do napačnih zaključkov. Skrbna priprava reprezentativnega vzorca in natančne meritve so bile osnove za izgradnjo pomembne baze podatkov o lastnosti smrekovega lesa v Sloveniji, ki je eden izmed glavnih za razvoj znanosti pomembnih rezultatov tega projekta.
Poznamo dve osnovni metodi za določitev nastavitev naprav za razvrščanje, obe sta opredeljeni v standardu. Izkušnje v praksi kažejo na to, da sta metodi preveč zapleteni za implementacijo ter v določenih primerih pripeljejo do nastavitev, ki ne zagotavljajo pravilnosti razvrstitve (preveč konzervativne v enih premerih in nekonzervativne oziroma nevarne v drugih). Zato je bilo veliko truda vloženega v razvoj novih metod za določitev nastavitev. Rezultat sta dve povezani metodi, prva je metoda PLM (prediction limit method), ki bi jo uporabili za začetne nastavitve, druga pa je adaptivna metoda, s katero začetne nastavitve sproti popravljamo glede na kakovost lesa, ki se trenutno razvršča. Prvi rezultati poskusov uporabe novih metod kažejo na večjo učinkovitost in robustnost glede na standardne metode.
Pomen za razvoj Slovenije
V Sloveniji že dolgo ugotavljamo, da bogastva lesa, ki ga premore Slovenija, ne izkoristimo tako, kot bi ga morali. Vse prepogosto izvozimo hlodovino, tujci pa naš les razžagajo, razvrstijo in nam ga po bistveno višji ceni prodajo nazaj v Slovenijo. Eden od razlogov je tudi to, da do nedavnega v Sloveniji ni bilo dovoljeno označevati z oznako CE, nastavitev za naprave za razvrščanje lesa v Sloveniji niso veljale. Vsaj te osnovne prepreke je ta projekt odpravil, saj so kot rezultat projekta v standardih zapisane pretvorbe med sortirnimi in trdnostnimi razredi za smreko iz Slovenije. Prav tako so v standardih za nekaj naprav za razvrščanje zapisane nastavitve, ki veljajo za Slovenijo.
Rezultati projekta kažejo, da je kvaliteta slovenskega lesa visoka. Optimalna razvrstitev nad 40 % obravnavanih elementov razvrsti v zelo visok razred C40, nad 60 % v C35 in okoli 90 % v C30, vse za primer, ko so bili to najvišji razredi, v katere smo razvrščali. Glede na to, da na domačem trgu ta les večinoma porabimo kot les trdnostnega razreda C24, vidimo, da bi lahko razvrščanje v višje razrede bistveno vplivalo na ekonomičnost uporabe konstrukcijskega lesa.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
