Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

FIZIKA IN KEMIJA POROZNEGA ALUMINIJA ZA Al PANELE ZA DOSEGANJE VISOKE SPOSOBNOSTI ABSORPCIJE ENERGIJE

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.04.02  Tehnika  Materiali  Kovinski materiali 

Koda Veda Področje
2.05  Tehniške in tehnološke vede  Materiali 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  03975  dr. Igor Belič  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2009 - 2012  274 
2.  19165  dr. Marjetka Conradi  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2012  158 
3.  25126  dr. Črtomir Donik  Materiali  Raziskovalec  2009 - 2012  317 
4.  21559  dr. Darja Feizpour  Materiali  Raziskovalec  2009 - 2012  174 
5.  13250  Marina Jelen  Materiali  Raziskovalec  2009 - 2012  62 
6.  05675  dr. Monika Jenko  Nevrobiologija  Vodja  2009 - 2012  843 
7.  04968  dr. Varužan Kevorkijan  Materiali  Raziskovalec  2009 - 2012  352 
8.  18475  dr. Aleksandra Kocijan  Materiali  Raziskovalec  2009 - 2012  256 
9.  22454  dr. Tadej Kokalj  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2009  76 
10.  15911  Marjana Lažeta  Materiali  Raziskovalec  2009 - 2012  21 
11.  07642  dr. Vojteh Leskovšek  Materiali  Raziskovalec  2009  359 
12.  28660  dr. Irena Paulin  Materiali  Raziskovalec  2009 - 2012  317 
13.  22944  Edvard Slaček  Materiali  Raziskovalec  2009 - 2012  44 
14.  08012  dr. Danilo Suvorov  Materiali  Raziskovalec  2009 - 2012  1.050 
15.  11093  dr. Srečo Davor Škapin  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2012  590 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  90.987 
2.  0206  Inštitut za kovinske materiale in tehnologije  Ljubljana  5051622000  6.028 
3.  0719  IMPOL, industrija metalnih polizdelkov d.o. o.  Slovenska Bistrica  5040736  136 
Pomen za razvoj znanosti
Za razvoj znanosti so najbolj pomembne ugotovitve na področju vplivov vrste in morfologije sredstva za penjenje na uniformnost mikro in makro-strukture aluminijskih pen ter stabilnosti por in porazdelitev por po velikosti. Kvantitativna karakterizacija in primerjava mikrostruktur različnih vzorcev aluminijskih pen sta zelo zahtevni ter zapleteni nalogi. Naša raziskovalna skupina se je odločila za način, kjer kvantitativna karakterizacija mikrostrukture aluminijskih pen temelji na določanju porazdelitve por po velikosti (PPV). Vzorce pen smo izdelovali s postopkom metalurgije prahov. Kot sredstvo za penjenje smo uporabili pet vrst titanhidridnih in dolomitnih prahov z različno porazdelitvijo delcev po velikosti. Povprečno velikost por in porazdelitev por po velikosti v vzorcih aluminijskih pen smo ugotavljali s slikovno analizo posnetkov njihove mikrostrukture, narejenih s svetlobno in vrstično elektronsko mikroskopijo. Enakomernost porazdelitve velikosti por v vzorcih pen smo preučevali v odvisnosti od porazdelitve velikosti sredstva za penjenje, povprečne velikosti uporabljenih prahov AlSi12, koncentracije sredstva za penjenje in temperature ter časa penjenja. Na splošno so imeli vzorci, ki smo jih penili z dolomitom, veliko bolj enakomerno oz. ožjo porazdelitev velikosti por ter manjšo povprečno velikost. Najožjo porazdelitev por po velikosti smo opazili v vzorcih pen, izdelanih iz najfinejših dolomitnih prahov, z ozko porazdelitvijo delcev po velikosti ter najnižjo masno koncentracijo (0,5 %) sredstva za penjenje. V nasprotju s tem je bila v vzorcih aluminijskih pen, izdelanih iz bolj grobih vrst dolomitnih prahov, s širšo porazdelitvijo delcev po velikosti, tudi porazdelitev por po velikosti širša z naraščajočim deležem velikih por. Poleg tega se je izkazalo, da je stopnja uniformnosti mikrostrukture pen odvisna v veliki meri od temperature in časa penjenja, pri čemer je s podaljšanjem časa in višanjem temperature penjenja porazdelitev velikosti por postajala vse širša. Eksperimentalne rezultate in teoretične ugotovitve o razvoju mikrostrukture aluminijskih pen z zaprto poroznostjo smo strnili v model, ki predpisuje pogoje nastanka homogene in uniformne strukture pen.
Pomen za razvoj Slovenije
Pridobljeni rezultati prispevajo tudi k razvoju Slovenije. Nedvomno največji prispevek je v smislu tehnološkega oz. industrijskega razvoja, saj rezultati odpirajo možnosti novega tehnološkega razvoja v smislu razvoja novih tehnologij, razvoja novih izdelkov in povečanja ekonomske učinkovitosti ter konkurenčnosti. Slovenska aluminijska industrija (Impol, Talum) je z obstoječimi proizvodnimi programi tradicionalno umeščena v spodnjem srednjem delu proizvodne verige (primarni aluminij, polizdelki). Zato se z aplikativnimi raziskavami, ki jih izvaja v sodelovanju z domačo akademsko sfero želi na določenih programih, kjer je to možno, prestrukturirati v smeri končnih izdelkov oz. izdelkov z višjo maržo (dodano vrednostjo) na osnovi lastnega znanja. Aluminijske pene in zlasti produkti (profili, paneli s penasto sredico) sodijo med tovrstne izdelke z visoko dodano vrednostjo. Porozni aluminij, kot večnamenski material odpira možnosti prodora v nišah z najvišjo dodano vrednostjo (avtomobilska industrija, letalstvo, strojegradnja) kakor tudi (v primeru pen z odprto poroznostjo) v tolotni tehniki (nova generacija toplotnih izmenjevalcev). Z omenjenimi raziskavami, ki so izrazito multi-disciplinarne in aplikativne, sta omogočeni tudi razvoj novih vrhunskih kadrov in povezovanje z evropsko industrijo ter raziskovalno sfero.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno