Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Varovalni gozdovi: razvojne zakonitosti, ocena tveganja, usklajevanje gojenja gozdov in tehnologij izkoriščanja

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.01  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Gozd - gozdarstvo 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  29881  Tomaž Adamič    Tehnični sodelavec  2009 - 2012  32 
2.  10801  dr. Andrej Bončina  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2012  500 
3.  11253  dr. Jurij Diaci  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja projekta  2009 - 2012  698 
4.  29426  dr. Dejan Firm  Biotehnika  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  57 
5.  28501  dr. Matija Klopčič  Biotehnika  Raziskovalec  2009 - 2012  153 
6.  08157  dr. Boštjan Košir  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2012  389 
7.  27544  dr. Thomas Andrew Nagel  Biotehnika  Raziskovalec  2009 - 2012  213 
8.  25666  dr. Aleš Poljanec  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2012  223 
9.  24368  dr. Andrej Rozman  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2009 - 2012  107 
10.  21043  dr. Dušan Roženbergar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2009 - 2012  217 
11.  30432  Tihomir Rugani    Tehnični sodelavec  2009 - 2012  36 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.093 
Pomen za razvoj znanosti
Vedenje o delovanju gozda, kot pomembnega dejavnika zaščite pred naravnimi nevarnostmi, je v Sloveniji pomanjkljivo. Analize, ki smo jih opravili v okviru projekta, so pokazale, kje se varovalni in zaščitni gozdovi nahajajo in v kakšnem stanju so. Rezultati projekta so izrednega pomena za razvoj in postopno vpeljavo prilagojenega izločanja zaščitnih gozdov v Sloveniji. S takšnim pristopom se bomo pridružili trendom razvoja tega področja v ostalih alpskih državah, ki že uporabljajo najsodobnejše pristope v praksi. Uporaba sodobnih GIS orodij in simulacijskih modelov, katerih prednosti in slabosti smo predstavili v naših raziskavah, je nujna za objektiven pristop k problematiki ovrednotenja varovalne in zaščitne funkcije ter presoji varovalnega učinka gozda danes in v prihodnosti. V raziskavi smo potrdili potrebo po prilagojenih tehnikah gojenja varovalnih oz. zaščitnih gozdov, ki jih bomo izpopolnili z dolgoročnim spremljanjem razvoja gozdov in njihovega varovalnega učinka na proučevanih raziskovalnih objektih. Za dopolnitev in izboljšanje zasnove načrtovanja in gospodarjenja v varovalnih in zaščitnih gozdovih smo predlagali spremembo koncepta spremljanja in načrtovanja razvoja gozdov ter spremembo koncepta povezovanja okvirnega in podrobnega načrtovanja gospodarjenja z gozdovi. V naših študijah smo se omejili na gozdove v katerih prevladuje bukev. Primerljivi sestoji v alpskih državah do sedaj še niso bili zadostno ovrednoteni iz varovalnega vidika, zato predstavlja naša študija pomembno dopolnitev znanstvenih izsledkov v Evropi. Še posebej izvirna je prilagojena sečnja ''v vrzelih'', ki predstavlja nov pristop pri gospodarjenju z varovalnimi gozdovi, v katerih prevladujejo listavci. S tem objektom dobre prakse smo spodbudili razvoj žičničarstva v Sloveniji. Slednje ima bogato tradicijo, vendar je za njegovo prilagojeno uporabo v zaščitnih gozdovih potrebno povezati uporabo novih tehnologij, zagotoviti ekološko vzdržnost ter ekonomsko upravičenost. V raziskovalno delo smo vključili raziskovalce različnih smeri s katerimi smo uspešno sodelovali. V naše delo so bili vključeni raziskovalci s področja geologije, geografije, gradbeništva in hudourničarstva. Še posebej hudourničarstvo ima v Sloveniji dolgo in bogato tradicijo, vendar sta bila zaradi različnih vzrokov in okoliščin razvoj in sodelovanje z gozdarsko stroko v preteklih letih otežena. S skupnim delom (raziskavami, ekspertizami, razvojem metodologije, strokovnimi in znanstvenimi objavami ter delavnicami) bo delno zapolnjena vrzel med komplementarnimi raziskovalnimi vedami na tem področju. Povezali smo se tudi z raziskovalci iz več evropskih alpskih držav (Švica-BAFU, ETH Zürich, WSL in HAFL Zollikofen; Italija-Univerza v Torinu in Padovi; Francija-IRSTEA Grenoble, Avstrija-BOKU Dunaj), kar nam je omogočilo nujen prenos znanj in izkušenj ter medsebojno izpopolnjevanje pri sedanjem in prihodnjem raziskovalnem delu.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija je hudourniška država, kjer so različni erozijski procesi in z njimi povezane naravne nevarnosti prisotne v večjem delu države. Analiza dostopnih podatkov o ogroženosti posameznih infrastrukturnih objektov zaradi naravnih nevarnosti je pokazala, da v Sloveniji ni bilo narejene celovite presoje vpliva posameznih naravnih nevarnosti na različne infrastrukturne in druge objekte. Prav tako ni bil ovrednoten pomen gozdov, ki to varovanje oz. zaščito opravljajo. Ker se varovalni gozdovi in gozdovi s poudarjeno zaščitno vlogo zaradi dosedanjega (ne)gospodarjenja starajo, je sodelovanje različnih raziskovalnih ustanov na tem področju nujno. Javna gozdarska služba (ZGS) ima vzvode za ukrepanje v teh gozdovih, vendar brez dodatnih znanj in raziskovalnih izsledkov razvoj ni mogoč. Naše raziskovalno delo je pokazalo na nujnost celovitega in multidisciplinarnega pristopa k tej problematiki. Za primer navajamo švicarsko prakso, kjer so s pomočjo več projektov uspešno izoblikovali metodologijo ukrepanja v varovalnih gozdovih (projekt NaiS 2005) ter določili kriterije za izločanje gozdov, ki opravljajo zaščitno vlogo pred posameznimi naravnimi nevarnostmi (projekt SilvaProtectCH). Podobne cilje, ki so prilagojeni slovenskim razmeram, smo si zadali tudi sami, in rezultati projekta predstavljajo pionirski korak na tej poti. Pri širjenju infrastrukture in drugih posegih v gorski prostor (krčitve) je potrebna presoja naravnih nevarnosti in varovalnega učinka gozda. Zato je sodelovanje različnih strokovnjakov na področju prostorskega urejanja nujna. Lastniška struktura zaščitnih gozdov je pretežno zasebna, kar je lahko ovira, ko so gojitveni ukrepi nujni, sama izvedba del pa nevarna. Tudi zaradi nezadostnega ekonomskega izkupička je v teh gozdovih smiselno težiti k državnemu lastništvu, saj opravljajo pomembne ekološke in socialne funkcije. Za celovito zagotavljanje varnosti na državnih in občinskih cestah ter železnicah bi bilo smiselno povezovanje tudi z njihovimi upravitelji. Zaradi poudarjenega javnega interesa bi bilo potrebno v prihodnosti zagotoviti trajen vir financiranja za samo izvedbo gojitvenih ukrepov, pridobivanje lesa, vzdrževanje obstoječih in gradnjo novih potrebnih zaščitno-tehničnih objektov. Vsekakor so preventivni ukrepi bistveno cenejši kot pa kurativni v obliki sanacije posledic. Model celovitega obvladovanja naravnih nesreč vključuje vse ukrepe v vseh fazah: preprečevanje nesreč (preventiva), obvladovanje nesreč (vzdrževanje pripravljenosti in intervencija) in obnova po nesreči; ti prispevajo k zmanjševanju negativnih oz. neželenih posledic naravnih nesreč. Tako lahko gospodarjenje z zaščitnimi gozdovi razumemo kot del preventivnih ukrepov za zmanjševanje možnosti za nastanek in za preprečevanje naravnih nesreč ter za zmanjševanje škodnega učinka. Ciljno usmerjeno gospodarjenje z zaščitnimi gozdovi (v smeri optimiranja njihovega varovalnega učinka) je tako pasiven kot aktiven preventivni ukrep, saj po eni strani vpliva na zmanjšanje potencialne škode (zmanjšanje ogroženosti), po drugi strani pa vpliva na naravne procese (zmanjšanje jakosti in pogostosti erozijskih pojavov). Naravne nesreče prizadenejo tako posameznika kot gospodarstvo in družbo v celoti, zato je v javnem interesu, da se jim vnaprej izognemo in pri tem so nam lahko v veliko pomoč varovalni učinki gozdov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno