Projekti / Programi
Analiza učinkovitosti prepleta teorije in prakse preko inštituta mladih raziskovalcev
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.04.03 |
Družboslovje |
Upravne in organizacijske vede |
Management |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
Raziskovalci (12)
Organizacije (2)
Pomen za razvoj znanosti
Pričujoči projekt prav gotovo ima implikacije za razvoj znanosti. V prvi vrsti je bil zasnovan in izveden precej tehnično, vsebinsko in organizacijsko zahtevno, posebej v luči uporabe štirih metod raziskovanja, t.j. ankete, fokusnih skupin, analize dokumentov in izvedbe strukturiranih intervjujev z deležniki iz več svetovnih držav. Kombiniranje različnih metod raziskovanja, v zadnjem desetletju gre predvsem za kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih metod, lahko prispeva k večji veljavnosti in tudi zanesljivosti raziskave in njenih ugotovitev. Gre za to, da identificirani problem obravnavamo ne le iz različnih vsebinskih vidikov, ampak tudi iz različnih metodoloških perspektiv, saj tako lahko pridobimo ne le več, ampak predvsem bolj kakovostne podatke. Tako sama uporaba, kot tudi zaključevanje na podlagi kombinacije teh metod je prav gotovo zgleden primer zahtevnejšega raziskovanja. Kot zgledno ocenjujemo tudi meddisciplinarno sodelovanje med člani, saj smo pri pripravi projekta sodelovali različni družboslovni in naravoslovni profili, kar je omogočalo kar se da širok zorni kot pri obravnavi problematike in naslavljanje širokega spektra problemov.
Pomen za razvoj znanosti ima tudi sama vsebina projekta. V njej smo se dotikali v prvi vrsti raziskovanja na nivoju inštituta mladih raziskovalcev, kljub temu pa omenjeni program ni neodvisen od širšega konteksta slovenske znanosti. Tukaj smo identificirali nekaj institucionalnih problemov, o katerih so poročali udeleženci v raziskavi, naleteli pa smo tudi na dobre prakse, ki smo jih obširneje predstavili v vsebinskem poročilu. Od prihodnjega naslavljanja teh problemov ter zgledovanja po dobrih praksah je odvisen ne samo program za mlade raziskovalce, pač pa vsaj v delu tudi prihodnost slovenske znanosti.
V času trajanja projekta je potekala intenzivna diseminacija spoznanj na osnovi normativno-teoretičnih podmen in empiričnih izsledkov med laično in strokovno javnost. Prispevki so bili predstavljeni na več konferencah. V kontekstu obravnave je bila tudi objava članka, ki je temeljil na povezavi med javnimi izdatki in gospodarsko rastjo. V članku je bila opravljena empirična analiza, ki vključuje oceno obsega človeškega kapitala v EU27, oceno prispevka človeškega kapitala h gospodarski rasti v posamezni državi EU27 in analizo povezave med prispevkom človeškega kapitala h gospodarski rasti in javnimi izdatki za izobraževanje. Rezultati raziskave kažejo, da je prispevek človeškega kapitala h gospodarski rasti največji, ko javni izdatki za izobraževanje znašajo 5,14% BDP. V recenzentsko obravnavo za mednarodno revijo s faktorjem vpliva je bil v aprilu 2012 poslan tudi članek, ki neposredno obravnava problematiko projekta, in sicer je namen članka predstaviti motivacijo mladih raziskovalcev za vstop v program, njihovo oceno programa in povezave s prenosom znanja v prakso, kar je tudi glavni namen programa. V članku je izpostavljeno, da so mladi raziskovalci iz gospodarstva bolj vključeni v neposredni prenos znanja, njihova motivacija ob tem je pretežno notranja. Na drugi strani potrebujejo mladi raziskovalci, ki delujejo na fakultetah in inštitutih, več zunanjih incentivov za sodelovanje v projektih iz gospodarstva, saj je njihova motivacija pretežno naravnana na akademsko raziskovanje. Do zaključka pisanja pričujočega poročila še nismo prejeli odgovora s strani revije, ali je predlagani članek sprejet v objavo ali ne.
Pomen za razvoj Slovenije
V Sloveniji od leta 1985 poznamo inštitut mladih raziskovalcev, ki je proces formalnega, pa tudi neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja. Od takrat je bilo v program vključenih več kot 6200 mladih raziskovalcev. V povprečju znaša letno financiranje enega mladega raziskovalca okrog 30.000,00 EUR. Slovenija torej vsakoletno namenja relativno veliko sredstev v omenjeni inštitut, ki ga razumemo kot naložbo v človeški kapital. Človeški kapital izraža sposobnosti, znanje, spretnosti, ki jih posameznik izrablja pri svojem ekonomskem udejstvovanju.
Raziskovalna dejavnost in s tem tudi ena od njenih manifestacij v inštitutu mladih raziskovalcev je torej eden od temeljnih virov krepitve človeškega kapitala družbe, ki pa je uspešen le, če je z družbo ustrezno diskurzivno povezan. V Sloveniji obstaja neravnovesje pozornosti, namenjene raziskovalcem v visokem šolstvu in njihovi osnovni vlogi pri prenosu znanja, kar se posredno kaže tudi v relativni odsotnosti raziskav s področja udejstvovanja mladih raziskovalcev v komercialnih projektih. Analiz, ki bi se nanašale na učinkovitost inštituta mladih raziskovalcev ter na sociološke in motivacijske vidike vključevanja mladih v raziskovalno delo ter aplikacijo raziskovalnih rezultatov v praksi, nismo zasledili. Prav tako v slovenskem prostoru še niso bili identificirani mehanizmi za model za učinkovito povezovanje raziskovalne dejavnosti s prakso oz. ustrezen model implementacije programa mladih raziskovalcev z razvojnimi potrebami gospodarstva, negospodarstva in družbe, kar daje še večjo relevantnost pričujočemu projektu.
Poleg že predhodno izpostavljenih rezultatov, na osnovi modela Teorije načrtovanega vedenja (Ajzen, 1988) odgovarjamo na pomembno družbeno vprašanje, zakaj velik delež raziskovalcev v visokem šolstvu pogosto ne podvzema raziskav s komercialnim potencialom (denimo v gospodarstvu). Na osnovi modela smol predpostavljali, da je povezovanje univerzitetnih raziskovalcev z gospodarsko in negospodarsko sfero neposredno povezano s samo namero o vključitvi, kar se je v raziskavi tudi potrdilo. Ostali prediktorji v modelu so dejavniki notranje motivacije, število (socialnih) mrež posameznika ter posameznikova percepcija okolja. Rezultati kažejo neposredno pozitivno povezanost med izkušnjami z industrijo in dostopom do virov na podlagi ustvarjenih socialnih mrež ter med izkušnjami z industrijo ter komercialnimi vedenji raziskovalcev. Na drugi strani imajo faktorji občutek zavezanosti svoji instituciji, denar kot vrednota in čustva, povezana s percepcijo vloge raziskovalca, posredni učinek in so povezani z namero ter kasnejšim dejanskim povezovanjem fakultetnih raziskovalcev z gospodarsko in negospodarsko sfero. Nasprotno pa imajo stopnja nagnjenosti k tveganju in subjektivne norme raziskovalne skupnosti fakultetnih raziskovalcev neposreden in pozitiven učinek na namero o komercialnem sodelovanju raziskovalcev.
Dodatno težo našemu raziskovanju je dal vpogled v mednarodne prakse izvajanja sorodnih programov. V splošnem ugotavljamo, da je program mladih raziskovalcev relativno edinstven primer spodbujanja doktorskega študija in raziskovalnega dela tako v Evropi kot v izbranih čezoceanskih državah. Čeprav v vseh na različne, tudi primerljive, načine spodbujajo in financirajo doktorande, pa statusa in vloge ter s tem pripadajočih pravic in dolžnosti nismo v enaki meri zasledili v nobeni od izbranih držav.
V okviru diseminacije rezultatov projekta smo organizirali tudi nacionalni posvet. Glede na aktualnost problematike bi bilo smiselno takšen dogodek ponoviti tudi z mednarodno udeležbo in primerjati odziv tujih strokovnjakov, raziskovalcev in operativcev na področju usposabljanja doktorandov in prenosa znanja v prakso. Sicer pa je ključno, da se v sicer pregovorno majhni in omejeni Sloveniji ohranja zavedanje o produkciji lastnega znanja, ki je kakovostno in aktualno, vendar ga v večini primerov ne znamo ustrezno "prodati".
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
