Projekti / Programi
Izkoriščanje sinergijskih učinkov jasnih organizacijskih vrednot, poslanstev in vizij za zagotavljanje trajnostne konkurenčnosti slovenskih podjetij
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.04.03 |
Družboslovje |
Upravne in organizacijske vede |
Management |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.01 |
Družbene vede |
Psihologija in kognitivne znanosti |
Raziskovalci (12)
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Med raziskovalci, managerji in praktiki je že zadnji dve desetletji trdno razširjeno prepričanje, da so jasne organizacijske vrednote, jasen občutek skupnega poslanstva in jasna organizacijska vizija ključni elementi odličnih organizacijskih kultur. To prepričanje so potrdile številne pomembne in široke mednarodne raziskave.
Jasno in nedvoumno poslanstvo, vrednote in vizija se zdijo managerjem tako pomembni, da jih organizacije navadno zapisujejo v obliki posebnih izjav oziroma dokumentov. Pri tem pa številni raziskovalci ugotavljajo velika pojmovna neskladja med razumevanjem pomena vrednot, poslanstva in vizij v podjetjih. V okviru našega projekta smo razjasnili ta neskladja in jasno opredelili in razmejili posamezne pojme.
Čeprav številni empirični podatki potrjujejo pomembnost notranjih razprav o identiteti, vrednotah, poslanstvu in viziji podjetij in potrjujejo pozitivno zvezo med takšnimi razpravami in učinkovitostjo, rezultati in konkurenčnostjo podjetij, so nekateri avtorji opozarjali na metodološke zagate nekaterih raziskav. Večina dosedanjih raziskav je namreč zajela vzorce specifičnih podjetij znotraj ozko zamejenih dejavnosti. V okviru naše raziskave načrtno nismo omejevali nabora zajetih podjetij, kar našim podatkom daje širši spekter posploševanja preko različnih dejavnosti.
En od pomembnih podatkov naše raziskave je spoznanje, da podjetja, v katerih so organizacijske vrednote, poslanstvo in vizija bolj eksplicitno opredeljeni, v samozaznavajo višjo dobičkovnost sredstev v primerjavi s panogo, višjo dodano vrednosti na zaposlenega v primerjavi s panogo in večje število strank. Boljša seznanjenost zaposlenih z zapisom organizacijskih vrednot, poslanstva in/ali vizije je povezana tudi z nekaterimi vidiki samozaznane finančne in nefinančne uspešnosti oziroma konkurenčnosti. Še bolj pomembni pa so podatki, ki potrjujejo, povezavo med eksplicitno zapisanimi vrednotami, poslanstvom in/ali vizijo ter dodano vrednostjo na zaposlenega. Potrdili smo tudi povezanost med dodano vrednostjo na zaposlenega in dvema implicitnima dimenzijama zapisov organizacijskih vrednot, poslanstev in/ali vizij: (1) orientacijo h kakovosti življenja in (2) orientacijo na dosežke oziroma rezultate. Podjetja katerih zapisi o organizacijskih vrednotah, poslanstvu in/ali viziji so nasičeni z eno ali drugo implicitno dimenzijo, v povprečju dosegajo višjo dodano vrednost na zaposlenega.
Za razvoj znanosti je med našimi rezultati najpomembnejša potrditev povezave, ki je bila doslej pogosto omenjana v znanstveni in strokovni literaturi, empirično pa šibko potrjena. Potrdili smo namreč, da se integriranje organizacijskih vrednot, poslanstva in vizije v procese preko medosebnih interakcij bolj povezuje z nekaterimi finančnimi kazalniki uspešnosti podjetja, njihovo integriranje v organizacijske procese skozi pravila in pravilnike pa z nekaterimi nefinančnimi kazalniki uspešnosti, pri čemer je slednja povezava celo rahlo negativna. Medtem, ko se integriranje organizacijskih vrednot, poslanstva in vizije v neposredne in medosebne usmerjevalne procese povezuje z ugodnimi rezultati podjetja, se njihovo integriranje v pravila in pravilnike rahlo povezuje z negativnimi rezultati. Podatki potrjujejo spoznanje, da pretirano osredotočenje na normativno funkcijo zapisov organizacijskih vrednot, poslanstva in vizije ni zadosten pogoj za njihovo povezovanje z rezultati podjetja. Če slednji ostanejo zgolj zapisi v pravilih in pravilnikih, če jih ne »posvoji« niti vrhnji, srednji in nižji management, je težko pričakovati, da bodo zmogli vplivati na življenje in delo zaposlenih.
Med rezultati, pomembnimi za razvoj znanosti velja omeniti tudi razvoj nove raziskovalne metodologije ter potrditev predpostavljenega modela, ki omogoča izhodišča za nove raziskave in iskanje morebitnih kavzalnih povezav med spremenljivkami, ki se povezujejo v našem modelu.
Pomen za razvoj Slovenije
Naša raziskava je opozorila na pomembne povezave med opredeljevanjem organizacijskih vrednot, poslanstva in vizij ter njihovim komuniciranjem in integriranjem v procese ter nekaterimi pomembnimi finančnimi in nefinančnimi rezultati.
Raziskava je opozorila, da dokumenti o organizacijskih vrednotah, poslanstvu in viziji v slovenskih podjetjih največkrat nastajajo na formaliziran način, razprave so največkrat omejene na manjše skupine zaposlenih. Šibka udeleženost širših skupin zaposlenih v razprave o organizacijskih vrednotah, poslanstvih in vizijah lahko vodi v šibkejše istovetenje z njimi, to pa v šibkejšo integracijo v organizacijske procese in rezultate. Z višjo eksplicitnostjo zapisov o organizacijskih vrednotah, poslanstvu in viziji narašča tudi stopnje njihove integriranosti v organizacijske procese. V širjenju vedenja o pomenu široke razprave o temeljnih elementih organizacijske identitete vidimo pomemben potencial za zvišanje uspešnosti in konkurenčnosti slovenskih podjetij.
Rezultati raziskave predstavljajo pomembno potrditev, da različni zapisi, ki ostanejo zgolj zapisi v pravilih in pravilnikih in jih ne »posvoji« niti vrhnji, srednji in nižji management, ne bodo zmogli vplivati na življenje in delo zaposlenih. Nejasne in slabo komunicirane izjave lahko med zaposlenimi sprožijo celo nezadovoljstvo in cinizem: v raziskavi nismo naleteli na ničelno povezavo med integriranjem organizacijskih vrednot, poslanstva in vizije v pravila in pravilnike, pač pa se je ta povezava celo izkazala za negativno, in to prav na področjih, ki jih lahko povežemo z nezadovoljstvom in cinizmom: pri povišanem absentizmu in odsotnosti občutka pripadnosti podjetju.
Ker se zapisi o organizacijskih vrednotah, poslanstvih in vizijah v slovenskih podjetjih pogosteje pojavljajo v dokumentih, prednostno namenjenih zunanjim deležnikom in zunanji javnosti kot v okviru notranjih organizacijskih komunikacij, vidimo v okrepljenih notranjih komunikacijah pomemben potencial za zvišanje uspešnosti in konkurenčnosti slovenskih podjetij. Prav tako lahko krepitev notranjega komuniciranja preprečuje, da se védenje o organizacijskih vrednotah, poslanstvu in viziji izgublja z oddaljevanjem od centrov odločanja v podjetju in s prehajanjem na nižje ravni organizacijske hierarhije, kar lahko pomeni težave na področju občutka povezanosti med podjetjem in zaposlenimi in lahko vodi proti občutkom odtujenosti.
Če predpostavljamo, da se podjetja, ki poročajo o bolj ugodnih relativnih kazalnikih finančne in nefinančne uspešnosti, bolj uspešno soočajo s krizo od podjetij, ki svojo uspešnost ocenjujejo z nižjimi ocenami, lahko k delu teh razlik prispeva tudi prisotnost eksplicitno opredeljenih, jasno komuniciranih, globoko ponotranjenih in v procese integriranih organizacijskih vrednot, poslanstva in vizije. Če to ugotovitev povežemo s podatki o povezanosti med pojavnostjo organizacijskih vrednot, poslanstva in vizije v podjetjih z objektivnimi kazalniki dodane vrednosti na zaposlenega, se zdi ta predpostavka še bolj utemeljena in lahko pomeni eno do pomembnih izhodišč za soočanje podjetij z gospodarsko krizo.
Pri integriranju rezultatov naše raziskave v organizacijske prakse so lahko priporočila, ki smo jih razvili tekom projekta za slovenska podjetja, pomembni kažipoti na enem od področij, ki lahko pomembno prispeva k uspešnosti in konkurenčnosti slovenskih podjetij in gospodarstva.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011
celotno poročilo na dLib.si
