Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Meritve in analiza izbranih klimatskih parametrov v kraških jamah: Primer sistema Postojnskih jam

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.05  Humanistika  Geografija  Aplikativna geografija 

Koda Veda Področje
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (16)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  11773  dr. Marija Zlata Božnar  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2012  272 
2.  16180  dr. Franci Gabrovšek  Mehanika  Raziskovalec  2009 - 2012  459 
3.  27664  dr. Boštjan Grašič  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2012  176 
4.  11067  dr. Martin Knez  Geografija  Raziskovalec  2009 - 2012  702 
5.  06382  dr. Janja Kogovšek  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2012  555 
6.  00986  dr. Andrej Kranjc  Geografija  Raziskovalec  2009 - 2010  1.432 
7.  09652  dr. Andrej Mihevc  Geografija  Raziskovalec  2009 - 2012  796 
8.  04290  dr. Primož Mlakar  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2012  269 
9.  14851  dr. Bojan Otoničar  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2012  260 
10.  29924  dr. Matija Perne  Sistemi in kibernetika  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  131 
11.  15687  dr. Tanja Pipan  Naravoslovje  Raziskovalec  2009 - 2012  392 
12.  18962  Darko Popović    Tehnični sodelavec  2009 - 2012  21 
13.  08099  dr. Tadej Slabe  Geografija  Vodja  2009 - 2012  689 
14.  10443  dr. Stanka Šebela  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2012  529 
15.  27508  dr. Janez Turk  Gradbeništvo  Mladi raziskovalec  2009 - 2010  215 
16.  01004  dr. Nadja Zupan Hajna  Geografija  Raziskovalec  2009 - 2012  483 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana  5105498000  62.954 
2.  2574  MEIS storitve za okolje d.o.o.  Šmarje - Sap  2271478  305 
Pomen za razvoj znanosti
Jamska klima in z njo povezani procesi postajajo vse bolj zanimivi za več znanstvenih disciplin. Po eni strani nam lahko dolgo časovni nizi podatkov v klimatsko stabilnem jamskem okolju nudijo vpogled v globalne spremembe na površju. Po drugi strani je prav razumevanje jamske klime ključno za zanesljivo rekonstrukcijo paleoklimatskih dogajanj na osnovi izotopskih analiz in datiranj stalagmitov. Rezultat projekta je sodoben monitoring jamske klime v slovenskih jamah. Dosedanje meritve in analize so omogočile poglobljeno razumevanju jamske klime in mednarodno izmenjavo rezultatov. Podrobna dolgoročna baza izmerjenih podatkov bo lahko služila tudi kot potencialen vir za nadaljnje nacionalne in mednarodne projekte. Interaktivna baza izmerjenih podatkov je na voljo za nadaljnje raziskave. Pričakujemo, da bo dostop do takšne baze podatkov vzbudil tudi pozornost tujih partnerjev za nadaljnja mednarodna sodelovanja v projektih. Poseben prispevek znanosti predstavlja uporaba tehnologije odložljivih omrežij DTN za prenos tehnologija sploh prvič na svetu uporabljena v jamskem okolju. Dosežek je pohvalil tudi dr. Vint Cerf, eden od »očetov - avtorjev« interneta, ki se sedaj ukvarja med drugim tudi z vpeljavo DTN tehnologije pri NASI za komunikacije z oddaljenim vesoljem (program za Mars).
Pomen za razvoj Slovenije
Turizem je nedvomno ena najpomembnejših gospodarskih panog v Sloveniji, Postojnska jama pa eden najpriljubljenejših turističnih ciljev, ki ga vsako leto obišče preko pol milijona turistov. Želja in cilj upravljavca in države je po eni strani dosegati velik obisk, po drugi strani pa ohraniti jamsko okolje čim bolj v naravnem stanju. Razumevanje dinamike jamskega okolja in potencialnega vpliva človekovih posegov nanj, je za to bistvenega pomena. V okviru projekta smo vzpostavili sistem , ki nam je to razumevanje že poglobil, po drugi strani pa bomo podatke beležili tudi v prihodnje in aktivno spremljali spremembe jamskega okolja. Merilni sistem, skupaj z načini prenosov podatkov je vzorčen primer, za katerega se zanimajo tudi upravljali turističnih jam drugje po svetu. Projekt in njegove rezultate smo predstavili udeležencem Mednarodnih krasoslovnih šol, med katerimi so bili številni vodilni krasoslovci in upravljalci turističnih jam. Postaje so vidne tudi obiskovalcem Postojnske jame, ki vidijo, da upravljavec (Postojnska jama d.d.) in lastnik (država Slovenija) skrbi za jamsko okolje. Projekt je omogočil vzpostavitev monitoringa jamskega okolja v turistično najbolj obremenjeni jami pri nas. Rezultati dolgo časovnih nizov podatkov, ki bodo v nekaj letih na voljo, bodo vsekakor pomembna osnovna smernic za dolgoročno upravljanje turističnih jam pri nas.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno