Projekti / Programi
Prilagajanje tehnologij pridelave vremenskim razmeram za doseganje visokih in kakovostnih pridelkov oljk in oljčnega olja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.00 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
Raziskovalci (8)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
20038 |
dr. Dunja Bandelj |
Biotehnologija |
Vodja |
2009 - 2012 |
276 |
| 2. |
18697 |
dr. Milena Bučar Miklavčič |
Kemija |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
313 |
| 3. |
10375 |
dr. Bojan Butinar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
267 |
| 4. |
24234 |
Peter Korpar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Tehnični sodelavec |
2009 - 2012 |
0 |
| 5. |
10024 |
dr. Marina Pintar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
847 |
| 6. |
27613 |
dr. Maja Podgornik |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
210 |
| 7. |
20165 |
dr. Robert Veberič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
578 |
| 8. |
17107 |
dr. Irma Vuk |
Biotehnika |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
90 |
Organizacije (2)
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati projekta so pripomogli k postavitvi temeljev za pričetek novih raziskav oljke v nacionalnem prostoru. Z vzpostavljenim, kontroliranim režimom namakanja oljk in pridobljenimi izkušnjami bomo v Sloveniji pričeli razvijati raziskave na področju fiziologije oljke, transkriptomike in proteomike. Omogočena bo tudi nadgradnja in podkrepitev raziskav kemijskih značilnosti oljčnega olja Slovenske Istre.
Kljub velikemu socialno ekonomskemu pomenu pridelave oljk in oljčnega olja so raziskave o sintezi primarnih in sekundarnih metabolitov ter vpliv stresnih situacij na njihovo sintezo v mednarodnem znanstvenem prostoru precej omejene, v Sloveniji pa novost. Glede na aktualne podnebne spremembe in pojav stresnih situacij s katerimi se sooča sredozemski pridelovalni prostor, bodo tovrstne raziskave ključnega pomena za prilagajanje tehnologij v kmetijski pridelavi.
Pri oljki še niso bili identificirani ključni geni, ki sodelujejo pri sintezi biološko pomembnih molekul in ki določajo kakovost končnega produkta – oljčnega olja. Prav tako še ni bil proučen vpliv stresnih situacij na izražanje teh genov, zato bo vzpostavljen, kontroliran poskus namakanja deloval kot stalno delujoč laboratorij na prostem in bo služil kot orodje za temeljne genetske raziskave za proučevanje izražanja pomembnejših genov v odvisnosti od agronomskih tehnologij in stresnih situacij ter za proučevanje fiziologije oljke. S tem se ustvarja priložnost za pričetek in pospešitev omenjenih raziskav tako v nacionalnem prostoru kot mednarodnem prostoru.
Sušni stres, ki nastopi ob pomanjkanju rastlinam dostopne vode v tleh, negativno vpliva na metabolne procese, sprejem hranil ter na fotosintezo. V kolikor se vodni primanjkljaj pojavi v fazi razvoja, ki je za sušni stres najbolj občutljiva, lahko vpliva tudi na slabši razvoj generativnih organov, venenje listov ter posledično na kakovost in količino pridelka. Optimalni obrok namakanja, ki temelji na celotni dejanski evapotranspiraciji, lahko zagotovi maksimalne pridelke, vendar pa lahko pri nekaterih rastlinah negativno vpliva na akumulacijo olja, tvorbo eteričnih olj, zavira dozorevanje plodov ter vpliva na manjšo kakovost pridelka. Poznavanje razsežnosti problematike vodnega stresa pri gojenju oljk, ki na eni strani pozitivno vpliva na akumulacijo olja v plodovih in na drugi strani v ekstremno sušnih razmerah privede do kolapsa presnovnih procesov v rastlini, je temelj za nadaljnje raziskave vpliva sušnega stresa na generativne faze razvoja oljk s katerimi bomo določili optimalni prag stresa, ki bo zagotavljal uravnoteženo razmerje med velikostjo pridelka in vsebnostjo olja.
Rezultati raziskave oljčne muhe bodo pripomogli k temeljitejšemu poznavanju biološkega razvojnega cikla oljčne muhe (Bactrocera oleae Gmelin.) in k izboljšanju tehnologij za varstvo rastlin pred omenjenim škodljivcem. Večletni rezultati spremljanja populacije oljčne muhe predstavljajo tudi osnovo za nadaljnje raziskave, s katerimi nameravamo natančneje proučiti pojav oljčne muhe na severnem Jadranu tudi z uporabo sodobnih biotehnoloških orodij kot so molekulski markerji.
Pomen za razvoj Slovenije
Na podlagi raziskav podnebnih sprememb in najnovejših scenarijev pričakovanih za Slovenijo, strokovnjaki ugotavljajo, da bodo najranljivejša območja v Sloveniji, ki se že danes srečujejo s sušnimi razmerami in pomanjkanjem vode, postala še bolj ranljiva. Zaradi povečevanja pogostnosti in intenzivnosti kmetijskih suš bo zato uvajanje ukrepov za zmanjšanje občutljivosti rastlinske pridelave na sušo postalo nujen del kmetijske prakse. Slovenska Istra zagotovo sodi med najranljivejša območja v Sloveniji. Posebna sortna struktura oljk skupaj z klimatskimi značilnostmi ter tehnologijami pridelave oljčnega olja je omogočala razvoj kakovostne oznake z zaščitenim poreklom ‘Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre’ (EDOOSI ZOP). Za slovenska olja je značilno, da vsebujejo večji delež sorte 'Istrska belica', saj je le ta najbolj zastopana v slovenskih nasadih (70 %). Grenkoba je značilnost sorte 'Istrska belica', ki pa se v sušnih letih lahko pojavi v tako visoki intenziteti, da je oljčno olje pridelane iz nje potrošniku neprijetno. Z vidika kakovosti oljčnega olja vse raziskave kažejo, da lahko z odmerjanjem obrokov namakanja vplivamo na vsebnost biofenolov in posledično na senzorične značilnosti oljčnega olja. Zato lahko v ekstremno sušnih letih, z ukrepom namakanja, v določeni meri uravnavamo količino biofenolov pri slovenskih oljčnih sortah in s tem zagotovimo potrošniku harmonično olje.
Na območjih, kjer so vodne količine izjemno omejene, se pogostokrat poslužujemo principa »kriznega namakanja«, kjer gre za časovno in količinsko nekontrolirano dodajanje vode. Izhajajoč iz podnebnih sprememb in klimatoloških napovedi, bo potrebno zagotoviti učinkovito rabo vodnih virov. Pridobljena znanja v projektu o deficitnem načinu namakanja bodo tako služila kot osnova za oblikovanje nacionalne namakalne strategije na območjih, kjer so razpoložljive vodne količine za potrebe rastlinske pridelave omejene. Deficitno namakanje je tudi primer dobre prakse, saj lahko ob sočasni zmanjšani porabi vode povečamo produktivnost rastline in s tem zagotovimo redne in visoke pridelke ter učinkovito in trajnostno rabo vodnih virov. Stabilni in visoki pridelki pa zagotavljajo večje gospodarske in proizvodne rezultate ter večjo konkurenčnost in ekonomsko upravičenost kmetijske pridelave v Sloveniji.
Intenzivnost pojavljanja populacije oljčne muhe, ki med škodljivci ostaja najbolj pereč problem v slovenskem oljkarstvu, močno variira v odvisnosti od vremenskih razmer. Z rednim spremljanjem stadija oljčne muhe in nadgrajevanjem nacionalne podatkovne baze o njenem pojavljanju, bomo lahko pripomogli k doseganju večjega in bolj kakovostnega pridelka ob hkratnem zmanjšanju uporabe pripravkov za varstvo rastlin. S tem bo oljkarstvo kot ena najpomembnejših kmetijskih panog v Slovenski Istri, postalo še manj obremenjujoče za okolje, prehod v ekološko kmetovanje pa manj tvegan.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
