Projekti / Programi
Primerjalna filogeografija kot podpora varstvu biodiverzitete jugovzhodne Evrope
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.03.01 |
Naravoslovje |
Biologija |
Zoologija in zoofiziologija |
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
24375 |
dr. Elena Bužan |
Biologija |
Vodja |
2009 - 2011 |
366 |
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Na območju JV Evrope primanjkuje sistematična ocena biodiverzitete na vseh ravneh, kar zavira vzpostavljanje učinkovite mreže zavarovanih območij. To zadeva tako Slovenijo, kakor tudi druge države v regiji. Na nivoju Evrope je za JV del značilno, da (i) gre za vročo točko evropske biodiverzitete; (ii) je biodiverziteta JV Evrope slabše poznana kot biodiverziteta katerega koli drugega območja celine; (iii) predstavlja JV Evropa eno glavnih ledenodobnih refugialnih območij v Evropi v času zadnjih dveh milijonov let in je zato območje izjemne okoljske stabilnosti.
Filogeografske študije so uporabne za definicijo glacialnih refugijev (območij izrazite okoljske stabilnosti), ki so primerni za dolgotrajno ohranjanje biodiverzitete v času pričakovanih klimatskih sprememb. Raziskovalni projekt se osredotoča na primerjalno filogeografijo, ki predstavlja podporo varstvu biodiverzitete v JV Evropi.
Relevantnost predlaganega projekta za razvoj znanosti je razvidna iz sledečih rezultatov:
1. Nova znanstvena spoznanja o filogeografskih vzorcih in procesih v balkanskem ledenodobnem refugiju. Refugialna območja za terestrične sesalce smo definirali s pomočjo filogeografske strukturiranosti dveh sorodnih, ekološko pa zelo različni vrst voluharic. S stališča filogeografije je zanimivo neskladje med modelom mediteranskega refugija (ki vključuje tudi Balkan) in postglacialne kolonizacije vrst iz njega ter modelom, ki zagovarja vzhodno-zahodni koridor za migracije živalskih vrst v Evropi. Predmet razprav ostaja tudi vpliv glacialnih ciklov na evolucijo oziroma speciacijo in čas nastanka sedanjih vrst. Medtem ko nekatere raziskave kažejo, da je celotno pleistocensko obdobje, skupaj z zadnjima dvema poledenitvama, pomembno za speciacijo vrst, nekateri menijo, da sta bila tako speciacija kot proces izumiranja vrst v zadnjih petih milijonih let konstantna.
2. Prepoznavanje evolucijsko značilnih enot, kot indikatorjev kriptičnih refugijev, s pomočjo filogeografije in genetske diverzitete. Nove filogeografske linije lahko predstavljajo potencialne značilne ohranitvene enote (CSU) in tako prispevajo k definiranju glavnih refugijev za terestrične sesalce na Balkanu. Prepoznavanje hibridizacije je ključnega pomena za prepoznavanje in ohranjanje vrst.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt je pomemben tako za promocijo države v tujini. Nova znanstvena spoznanja o filogeografiji in biodiverziteti regije so nujno potrebna za učinkovitejše varovanje vrst.
Projekt deluje tudi v okvirih različnih neformalnih stikov in sodelovanj z institucijami v Bosni in Hercegovini, Črni Gori, Makedoniji, Grčiji in Albaniji. Na osnovi dosedanje naravovarstvene dejavnosti v regiji si je UP ZRS na tem območju ustvaril dobro ime.
Posredni pomen te raziskave za Slovenijo se kaže tudi v izobraževanju mladih znanstvenikov na področju biodiverzitete in varstvene biologije. Izobraževanje je ključnega pomena za razvoj inovacij in prenosa raziskovalnih dosežkov v upravljanje in varovanje populacij. Raziskovalni projekt je ustvaril priložnosti za pridobivanje novih spoznanj, prenos novih informacij v varstveno prakso in zagotovil znanstvene podlage za trajnostno koriščenje biotske raznovrstnosti.
Raziskovalni projekt že vključuje prenos znanja, saj so rezultati raziskav posredovani študentom študijskih programov 'Biodiverziteta' in 'Varstvo narave' na UP FAMNIT.
Od projekta pričakujemo tudi nadaljnje povečano mednarodno sodelovanje in enakopravno partnerstvo z mednarodnimi raziskovalnimi skupinami.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
