Projekti / Programi
Povezava genetskih, epigenetskih in fenotipskih značilnosti pri žrtvah samomora
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.09.00 |
Medicina |
Psihiatrija |
|
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
27742 |
dr. Alja Videtič Paska |
Medicina |
Vodja |
2009 - 2011 |
220 |
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Samomor je za raziskovanje zelo zanimiv, saj predstavlja tabu temo, o kateri se malo ve in še manj govori. Poleg tega je samomor tesno prepleten z duševnimi boleznimi, kar uporabnost njegovega študija še povečuje tako s stališča bazičnih kot tudi aplikativnih raziskav.
Samomor je večplastni fenomen in prav zato je analiziranje samomora z več različnih vidikov nujno. Večina dosedanjih študij se je omejevala na ocenjevanje in raziskovanje posameznih dejavnikov tveganja za samomor. Globalna ocena dejavnikov tveganja, predvsem pa sovplivanja med njimi, pa nam omogoča poskus celostnega razumevanja in obravnave samomora in samomorilnega vedenja. Projekt je v primerjavi z dosedanjimi študijami, ki so bile omejene na raziskovanje le posameznih dejavnikov, korak naprej v smislu združevanja in iskanja sovplivanja različnih dejavnikov tveganja za samomor: fenotip, genotip in metilacija genov v sozvočju z različnimi psihološkimi značilnostmi posameznika (agresivnost, impulzivnost, ...). Tako zaokorženi podatki omogočajo nov in celosten vpogled v dejavnike tveganja za samomor. Z analizo izbranih genetskih polimorfizmov in metilacijskih vzorcev prispevamo k povečanju nabora kandidatnih genov, ki so lahko odgovorni za proženje samomora in samomorilnega vedenja. S tem prispevamo novo znanje k razumevanju mehanizmov bolezni in identifikaciji diagnostičnih in prognostičnih genomskih biooznačevacev.
S tega vidika je raziskava s svojimi rezultati tudi primerno izhodišče za preventivne ukrepe, ki pa morajo biti seveda najprej podprti še s študijami na novih vzorcih. Hkratno preučevanje več različnih dejavnikov tveganja bi lahko doprineslo k oblikovanju psihosocialnih in farmakoterapevtskih intervencij, ki bi bile usmerjene k ljudem z večjim tveganjem.
V znanstvenem in aplikativnem smislu bi to omogočilo razvoj novih zaključkov o dejavnikih tveganja za samomor in nudilo primerno izhodišče za pravočasne oblike intervencij in terapij. Slednje pa je možno le ob istočasnem proučevanju več dejavnikov tveganja.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija je država z enim izmed najvišjih samomorilnih količnikov na svetu. Prav zaradi tega je študij dejavnikov tveganja za samomor nujen za izboljšanje življenjskega standarda prebivalcev ter je hkrati lahko izredno informativen.
Dopolnjen in celosten vpogled v dejavnike tveganja za razvoj samomorilnega vedenja bo morda v prihodnosti omogočil pravočasno ukrepanje in intervencijo ter tako doprinesel k zmanjšanju števila samomorov v Sloveniji. S pravočasno identifikacijo ogroženih posameznikov se posledično izboljša kakovost njihovega življenja, kot tudi življenja tistih, ki so v dogajanje posredno vpleteni (družina, prijatelji, znanci, …). Ugotovitve našega raziskovalnega projekta tako lahko prispevajo k izboljšanju zdravstvene ravni in s tem kakovosti življenja v Sloveniji: boljša prevencija samomorilnosti in racionalnejša psihofarmakoterapija duševnih motenj, ki povečujejo tveganje samomorilnega vedenja. Nenazadnje bi lahko pravočasna preventiva in zdravljenje nadomestila dolgotrajno kurativo in zdravljenje ter s tem tudi zmanjšala stroške javnega zdravstva.
Znanje pridobljeno z našim projektom pa je tudi sociološke narave, saj smo skušali samomorilnost osvetliti z več različnimi lučmi, ki navadno ne svetijo hkrati, torej integrirati v več področij hkrati. Tako smo širši strokovni in laični javnosti pokazali pomen genoma in okolja, bio-psiho-socialni model ter tudi raziskovalne cilje in osebne izkušnje, ki so povezane s samomorom. S tem je lahko širša publika dobila vsaj delni vpogled v vlogo raziskovanja samomora.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
