Rastlinski polifenoli: možnosti in omejitve uporabe v prehrani in medicini

Raziskovalno področje je interdisciplinarno in vključuje vede, kot so: rastlinska produkcija in predelava, biokemija, molekularna biologija, biotehnologija, prehrana, fiziologija človeka. Zaradi tega bo raziskovalno je projekt vključen v širšo raziskovalno skupino. Vodja projekta sodeluje z raziskovalci iz Italije (University of Trieste, Istituto Agrario San Michele-IASMA Research and Innovation Center), raziskovalci iz Argentine (Faculty of Pharmacy, Rosario) in tudi z raziskovalci iz Južne Afrike (University of Stellenbosch). Mednarodna sodelovanja pripomorejo k razširitvi znanja in izkušenj. V raziskovalno delo v okviru projekta in v raziskovalno skupino (tako v Sloveniji, kot v tujini) so intenzivno vključeni tudi mladi raziskovalci. Manj kot desetletje je minilo od uporabe besede metabolom, kot definicije vseh nizko molekularnih spojin, sintetiziranih in modificiranih v živi celici ali v organizmu. Tako je nastala metabolomika, nova veda bioloških znanosti, ki kot raziskovalno področje predstavlja naslednico genomike in proteomike. Z ne-ciljnimi raziskavami primarnih in sekundarnih metabolitov v organih in telesnih tekočinah, ki so posledica prehrane z rastlinskimi polifenoli, smo dopolnili ciljne analize polifenolov v bioloških vzorcih. Iskali smo potencialne biomarkerje, ki bi lahko pripomogli k razumevanju bioloških učinkov polifenolov v organizmu. Reference: (1) VILLAS-BOAS, Silas G., ROESSNER, Ute, HANSEN, Michael A.E., SMEDSGAARD, Jorn, NIELSEN, Jens. Metabolome Analysis. An Introduction. Eds: Desiderio D.M., Nibbering. N.M.M. et al. John Wiley & Sons, Inc., Hoboken, New Yersey, 2007, 311 str. (2) VRHOVŠEK, Urška, VANZO, Andreja, TRAMER, Federica, FRANCESCHI, Pietro, MATTIVI, Fulvio, PASSAMONTI, Sabina. Target versus non-target analytical approach for describing metabolism of anthocyanins in rat. V: Metabolomics Society`s 5th Annual International Conference, Aug 30 - Sept 2, 2009, Edmonton, Canada : final program. Edmonton: [s.n.], 2009, str. 183-184. (3) VANZO, Andreja, VRHOVŠEK, Urška, FRANCESCHI, Pietro, TRAMER, Federica, PASSAMONTI, Sabina, MATTIVI, Fulvio. Target versus non-target analytical approach for describing the metabolism of anthocyanins in rat. V: NuGOweek 2009. [S.l.]: European Nutrigenomics Organisation, [2009?], str. 123. (4) VANZO, Andreja GASPEROTTI Mattia, SCHOLZ Matthias, TRAMER Federica, PASSAMONTI Sabina, VRHOVŠEK Urška MATTIVI Fulvio. Metabonomic investigation of rat tissues following intravenous administration of cyanidin 3-glucoside at a physiologically relevant dose. Submitted to Metabolomics.

Ugotavljanje vsebnosti polifenolov v slovenskem sadju in pijačah je pomembno za Slovenijo, saj na koncentracijo in profil polifenolnih spojin vpliva sorta skupaj z mnogimi okoljskimi dejavniki. Zato je nemogoče primerjati podatke v Sloveniji pridelanega sadja s podatki drugih držav (četudi gre za enake sorte). Raziskave o vsebnosti polifenolov v sadju in zelenjavi v razvitem svetu vplivajo na spremembe v razumevanju gojenja pridelkov (manjše obremenitve, pomen lokalnih sort, selekcija odpornih sort itd.). Prodaja in tržna vrednost pridelkov z večjo vsebnostjo bioaktivnih spojin se povečuje zaradi znanstvenih dognanj (1). Znanje o bioloških učinkih polifenolov v organizmu je pogoj za ovrednotenje prehranske vrednosti hrane, bogate s polifenoli. Študije biološke učinkovitosti in farmakokinetike različnih skupin polifenolov so pomembne tako za zdravstvo, kot za kmetijstvo. Rezultati raziskav na področju biološke aktivnosti rastlinskih polifenolov bodo v prihodnosti pomagali oblikovati prehranske smernice za širšo populacijo. Z relativno majhnimi spremembami, vključujoč primerno dieto višje prehranske vrednosti, lahko vplivamo na zmanjšanje večine dejavnikov, povezanih z nastankom kroničnih bolezni in preko teh smernic vplivamo na pozitivne spremembe v zdravju populacije (2). Na Finskem so v 25 letih s projektom, imenovanim North Karelia, ki je vključeval zdravo prehrano, uspeli zmanjšati umrljivost ljudi zaradi koronarnih srčnih bolezni kar za 73 % (3). Reference: (1) (http://www.iasma.it/UploadDocs/2651_Interberry_NL__2_1.pdf). (2) WHO, World Health Report. 2002. (3) Pietinen, P., Lahti-Koski, M., Vartiainen, E., Puska, P., Nutrition and cardiovascular disease in Finland since the early 1970s: a success story. J Nutr Health Aging 2001, 5, 150-154.