Projekti / Programi
Arome breskev - manjkajoči parameter kvalitete sadja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.07 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
Tehnologija živil rastlinskega izvora |
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
22304 |
dr. Mojca Bavcon Kralj |
Kemija |
Vodja |
2009 - 2011 |
204 |
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Podoktorski projekt s področja razvoja analiznih metod za določanje lahkohlapnih aromatičnih komponent predstavlja učinkovit pristop k reševanju vprašanj, ki so predmet zanimanja dveh biotehničnih ved, agronomskih in živilskih znanosti. Na nivoju temeljne znanosti so ciljno naravnani eksperimenti zapolnili vrzeli, ki so ključne za razvoj učinkovite metode za določanje lahkohlapnih komponent. Študij vpliva zadrževanja posameznih skupin lahkohlapnih spojin, ki sestavljajo breskovo aromo, smo nadgradili z vpeljavo novega načina vzorčenja, ki bistveno poveča zadrževanje spojin na mikro-ekstrakcijskem vlaknu. Poleg tega pa podatki kažejo signifikantne razlike v količini lahkohlapnih spojin glede na to, kako smo lahkohlapne spojine vzorčili: v svežem sadju, zamrznjenem v skrinji ali zamrznjenem v tekočem dušiku. Z uporabo diskriminativne analize smo predstavili način, kako se lahko podobne sorte breskev nedvoumno določi. Pristop se lahko uporabi vedno, ko senzorična ocena odpove in ne more zagotoviti ustreznega sortnega ločevanja. Poleg tega smo prvič v znanstveni literaturi poročali o vplivu konzervansov (askorbinske in citronske kisline ter Na-benzoata) ter pokazali na neprimernost uporabe Na-benzoata zaradi tvorbe zdravju škodljivih snovi. Sinergijski pristop, povezovanja agronomskih, živilskih in analitskih znanostih pa je imel v preteklem letu obilo aplikacij, kjer smo se z mojo analizno metodo preizkušali še pri določevanju lahkohlapnih spojin, ki so odgovorne za tipično aromo vina sorte Chardonnay in katerih prisotnost je močno odvisna od stopnje obolelosti z glivično okužbo. Poleg tega pa smo modificirano metodo uporabili še pri študiju vpliva različnih konzervansov (SO2, citronske in askorbinske kisline) na lahkohlapne aromatične spojine prisotne v različnih sortah fig in med procesom sušenja le-teh. Metodo, ki se je pokazala kot uspešna sem testirala tudi na žganju in vinu, pri iskanju kvarnih arom. Prvič smo poročali tudi o vplivu starter kultur na aromo ovčjega in kozjega sira.
Pomen za razvoj Slovenije
V slovenskem prostoru je analitika sadnih arom relativno novo področje znanosti. Pomen rezultatov projekta vidim v povezovanju agronomije in živilstva, v prid razvoja in promocije kakovostnih sort in izdelkov. S pomočjo postavljene analizne metode smo lahko nedvoumno ločili in karakterizirali breskove sorte, ne glede na rastno sezono. Metoda je uporabna tudi za razvrščanje novih sort, ki so morda šele v introdukcijski fazi, katerih karakterizacije klasični parametri kakovosti (celokupni sladkorji, kislost, barva in trdota) ne omogočajo in pri katerih je senzorična ocena podobna. Svoje znanje in izkušnje širimo in dopolnjujemo z različnimi strokovnjaki tako na hrvaški kot italijanski strani ter na takšen način utrjujemo slovenski znanstveni in strokovni doprinos na področju. S pridobitvijo mlade raziskovalke iz gospodarstva na temo Arome v siru - od krme preko mleka do sira (na primeru Nanoškega sira), pa vidim potrditev pravilne odločitve zastavljene poti o potrebi živilske industrije po modernih analizah, ki omogočajo dodano vrednost izdelkom.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
