Projekti / Programi
SISTEM TELENEGE ZA STAREJšE LJUDI: s posebnim poudarkom na oskrbi starejšega prebivalstva v perifernih podeželskih območjih Slovenije
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.08.00 |
Družboslovje |
Urbanizem |
|
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
23488 |
dr. Boštjan Kerbler |
Urbanizem |
Vodja |
2009 - 2011 |
381 |
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Glavni cilj raziskave je bil teoretično ovrednotenje vzpostavitve potencialnega sistema oskrbe na domu na daljavo kot dela rednega/splošnega izvajanja zdravstvene in socialne oskrbe za starejše ljudi. Končni rezultati projekta so pomembni za znanost, saj temeljite celostne raziskave, v kateri bi bila ovrednotena vzpostavitev potencialnega sistem oskrbe na domu na daljavo v družbi kot del rednega/splošnega izvajanja zdravstvene in socialne oskrbe za starejše ljudi, še ni bilo narejene. Na to potrebo so začeli raziskovalci opozarjati šele pred kratkim, in sicer so to predstavili in argumentirali v posameznih znanstvenih prispevkih. Raziskava torej sledi najnovejšim potrebam in zahtevam znanosti, zaključni rezultati pa so pomembni za vse družbe s starajočim se prebivalstvom. Pripomogli bodo k vzpostavitvi učinkovitega sistema oskrbe na domu na daljavo v družbi kot dela rednega/splošnega izvajanja zdravstvene in socialne oskrbe. Nova spoznanja, ki smo jih pridobili z raziskavo, bodo imela tudi pomembno aplikativno vrednost ter začrtala smeri nadaljnjih raziskovanj in dela na proučevanem področju. Z vzpostavitvijo učinkovitega sistema telenege kot dela rednega/splošnega izvajanja zdravstvene in socialne oskrbe bodo namreč ustvarjene številne možnosti za razvoj novih storitev in družbene infrastrukture ter nastanek novih podjetij, kar je tudi v skladu s cilji Lizbonske strategije in strategije i2010, katere namen je združiti vse politike Evropske unije, pobude in ukrepe, da bi tako pospešile razvoj ter uporabo digitalnih tehnologij v vsakodnevnem delovnem okolju in zasebnem življenja. Te tehnologije – znane tudi kot informacijsko in komunikacijske tehnologije (IKT) – naj bi pozitivno prispevale h gospodarski rasti, k ustvarjanju novih delovnih mest in izboljšanju kakovosti življenja. i2010 je del Lizbonske strategije, njegov namen pa je, da bi Evropa postala konkurenčnejše in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati projekta so usklajeni s cilji strateških in raziskovalnih dokumentov Slovenije in bodo imeli posredno, prek uresničitve teh ciljev, velik pomen za slovensko družbo in gospodarstvo. Strategija razvoja Slovenije (SRS), ki je ključni razvojni dokument države in predstavlja konceptualni okvir za njen razvoj v obdobju 2007–2013, v drugem temeljnem cilju predvideva: »/.../ [I]zboljšanje kakovosti življenja in blaginje vseh posameznic in posameznikov, merjene s kazalniki človekovega razvoja, socialnega tveganja in družbene povezanosti /.../«, kar lahko med drugim dosežemo tudi z vzpostavitvijo učinkovitega sistema oskrbe na daljavo, ki mu bodo dali temelje rezultati projekta. Raziskava z obvladovanjem porabe v zdravstvene in socialne namene prispeva tudi k uresničitvi prvega gospodarsko-razvojnega cilja strategije: »/.../ [V] skladu z razvojno vizijo strategije sta višja stopnja gospodarske razvitosti in zaposlenosti osnova, ki bo omogočila izboljšanje socialne varnosti, zmanjšanje socialnih tveganj za najbolj ranljive skupine, hitrejši razvoj najbolj zaostalih regij in povečanje kakovosti okolja /.../ Slovenija mora postati socialno in tehnološko inovativna družba /.../«
Raziskava je usklajena tudi z Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2023, ki temelji na SRS in zajema ključne (velike) razvojno-investicijske projekte, pri uresničitvi katerih bo sodelovala država. Predvideni projekti in aktivnosti, ki so skladni z zamislijo naše raziskave, so:
• relevanten projekt, ki podpira doseganje ciljev tretje prioritete SRS, tj. učinkovita in cenejša država, in ima naslov »Modernizacija sistema zdravstva e-zdravje«. Cilj projekta je uporaba komunikacijskih in informacijskih sredstev zagotoviti, s katerimi se želi učinkovitejšo javno zdravstveno storitev,
• relevantni aktivnosti, ki podpirata doseganje ciljev četrte prioritete SRS, tj. moderna socialna država in večja zaposlenost –, sta modernizacija sistemov socialne zaščite ter zmanjševanje družbene izključenosti in socialne ogroženosti.
Raziskava je usklajena tudi z Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008–2013, ki navaja razvoj novih modelov in oblik zagotavljanja zdravja, predvsem tistih, v katere so vključene informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), in določa, da »/.../ bo potrebno izdelati program dolgoročnega razvoja ter začeti izvajati poskusne projekte uvajanja ‘telenege’ /.../«, pa tudi, da »/.../ nudi tovrsten sistem ugodnosti, kot so nega v težko dostopnih krajih /.../«
Zaradi specifične usmerjenosti raziskave so končni rezultati posebej pomembni prav za ljudi, ki živijo na perifernih območjih Slovenije, in sicer kot to določa omenjena resolucija, pa tudi na splošno za razvoj teh območji, kar pa je hkrati tudi eden od strateških ciljev Strategije prostorskega razvoja Slovenije, temeljnega državnega dokumenta o usmerjanju dolgoročnega razvoja v prostoru. Strategija namreč predvideva uravnotežen prostorski razvoj, kakovostno bivalno okolje z ustrezno in racionalno infrastrukturo opremljenostjo, razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter dostopnostjo do družbene javne infrastrukture in socialno vključenost. Končne ugotovitve raziskave dokazujejo in postavljajo vladi Republike Slovenije zahtevo oziroma nalogo po upoštevanju potreb vseh akterjev, predvidenih, da so vključeni v sistem oskrbe na domu na daljavo za starejše ljudi kot dela rednega/splošnega izvajanja zdravstvene in socialne oskrbe za starejše ljudi, in sicer na vseh ravneh odločanja in delovanja, in njihovi aktivni udeležbi v procesu načrtovanja sistema, ter po prehodu od parcialnega k celostnemu razmišljanju, načrtovanju in delovanju.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
