Projekti / Programi
Družbene konstrukcije migrantskih statusov in njihov vpliv na procese selekcioniranja in integracije migrantov
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
Raziskovalci (1)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
27511 |
dr. Sanja Cukut Krilić |
Sociologija |
Vodja |
2009 - 2012 |
249 |
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je relevanten z vidika proučitve zgodovinsko-politične konstrukcije migracij v Sloveniji in tudi v svetu kot družbeno pomembnega pojava. Projekt je v zgodovinski perspektivi reflektiral, problematiziral in sistematično opisal znanstvene kot tudi 'laične' diskurze in prakse, skozi katere so konstruirane nacionalne skupnosti. Posebej smo se pri tem osredotočili na diskurze o nacionalni populaciji tako v kvalitativnem kot tudi v kvantitativnem smislu. Kljub vedno večji uveljavljenosti take raziskovalne perspektive v sodobnih študijah migracij smo ugotovili, da je prevladujoča obravnava migracij še vedno zasnovana znotraj preozko definiranih kategorizacij in ne upošteva same dinamičnosti migracijskega procesa.
Ključnega pomena je zlasti vključitev kategorije starosti kot pomembne kategorije v proučevanju migracij v kontekstu Slovenije. S tem projekt nadaljuje dosedanja raziskovalna prizadevanja v Sloveniji, da bi se v analizo migracij vključil intersekcionalni pristop, pri čemer so bili npr. spol, etnična skupina in socio-ekonomski položaj v raziskovanje doslej vključeni v precejšnji meri, medtem ko to ne velja za kategorijo starosti kot determinante sodobnih migracij.
Kriitično smo presodili temeljne koncepte v migracijskih politikah in statistikah (policy raven) z vidika primernosti obstoječih klasifikacij kot tudi koncepte v migracijskih/etničnih študijah in ženskih študijah/študijah spolov. S osredotočanjem tudi na perspektivo 'od spodaj navzgor' (bottom-up) je bil pridobljen boljši uvid v procese selekcije in vključevanja migrantov in migrantk na ravni njihovega vsakdanjega življenja. Nadalje je bila uporabljena tudi biografsko-narativna metoda tako pri zbiranju kot tudi pri interpretaciji zbranega materiala, kar je metodološka redkost v slovenskom prostoru. Teoretične, metodološke in empirične komponente projekta so bile v letu 2009/2010 vključene tudi v modul ‘Situating migration in population dynamics’ na mednarodnem magistrskem študiju migracij, kjer je Univerza v Novi Gorici eden izmed partnerjev (v okviru univerze potekajo podiplomski programi ZRC SAZU).
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt prispeva k novemu teoretičnemu in praktičnemu znanju, ki predstavlja osnovo za premišljene odločitve na področju oblikovanja migracijskih in drugih z njimi povezanih politik. V njem smo identificirali glavna tveganja in zaviralne dejavnike vključevanja migrantov in migrantk v 'novo družbo' glede na njihove kategorizacije (statuse) in pokazali na nekateri vrzeli v migraciijskih politikah tako na ravni Slovenije kot tudi EU.
Identificirali smo ključne pomanjkljivosti utilitarističnega gledanja na migrante, ki je prevladujoče tako v policy dokumentih s tega področja kot tudi v javnem govoru. Tak diskurz se morda zdi smiseln z vidika spodbujanja zaposlovanja migrantov v tistih panogah, kjer t.i. domačih delavcev primanjkuje (torej z vidika konkurenčnosti gospodarstva), je pa problematičen z vidika obravnave migracije kot temeljne človekove pravice ter migrantov in migrantk v prvi vrsti kot indivuduuov in ne pripadnikov določene etnične in/ali ekonomsko defnirane skupine (npr. kategorizacija 'tuji delavci'). V tem smislu so bile zasnovane tudi predstavitve namenjeni širši javnosti (posvetovanja, okrogle mize, tiskovne konference). Tako je projekt pokazal tudi na povezavo in hkrati razkorak med državnim razvojnim programom in 'potrebo po migrantih' s perspektive državne ekonomije in potrebami oziroma človekovimi pravicami migrantov in migrantk samih, torej razkorak med doseganjem ekonomske konkurenčnosti in širše socialne kohezije v nacionalnem kot tudi v evropskem merilu. V luči vedno bolj restriktivnih in selektivnih migracijskih politik EU je tako zavedanje tudi v Sloveniji ključnega pomena, a je hkrati premalo prisotno v javnem govoru o tej tematiki. Prav tako je projekt opozoril na vedno večji pomen zavedanja o potrebah starejših migrantov, ki so dosedaj v slovenskem prostoru bili deležni malo raziskovalne in politične obravnave.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si