Projekti / Programi
Razmerje med e-vključenostjo in socialno vključenostjo: teoretske in empirične zaznave
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
23424 |
dr. Vesna Dolničar |
Sociologija |
Vodja |
2009 - 2013 |
333 |
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani projekt izvirno prispeva k razvoju znanstvenega področja družboslovnih znanosti, in sicer v dveh ključnih pogledih, vsebinskem in metodološkem. K novim znanstvenim spoznanjem na konceptualnem področju prispeva: - s proučevanjem (do sedaj presenetljivo neraziskanega) odnosa med e-vključenostjo in socialno vključenostjo ter s preverjanjem, kakšen vpliv imajo različni dejavniki na ta dva večdimenzionalna koncepta, pri čemer smo se osredotočili na starejše posameznike; - s predstavitvijo trendov in dinamike sprememb e-vključenosti (v Sloveniji ter v državah Evropske unije) in na podlagi tega s celovitim odgovorom na vprašanje, ali se t.i. digitalni in socialni razkorak povečujeta, zmanjšujeta ali stagnirata. Projekt pa k razvoju znanosti pomembno prispeva tudi z nadaljnjim razvojem celovitega metodološkega instrumentarija, ki omogoča kompleksen vpogled v dinamiko procesov pri proučevanju družbenih razlik. Metodološki instrumentarij temelji na uporabi in vključitvi S-časovne-distance, inovativne statistične mere, ki (poleg konvencionalnih statističnih mer) dodaja nov, dodaten vpogled v proučevanje dinamike družbenih neenakosti. Z uporabo metode S-časovne-distance kot dopolnjujoče mere konvencionalnim absolutnim in relativnim razlikam tako prispevamo k pomembnemu, vendar žal spregledanemu vidiku proučevanja e-vključenosti in socialne vključenosti. Z oblikovanjem in aplikacijo celovitega metodološkega instrumentarija prispevamo k odpravi nejasnih in morebiti zavajajočih interpretacij dinamike e-vključenosti in socialne vključenosti. Poglobljena analiza na tem področju bo pripomogla k smernicam za bolj kakovostne, mednarodno primerljive indikatorje ter k boljšemu razumevanju teh dveh konceptov. Podoktorski projekt se s tem osredotoča na proučevanje pomena in družbenih implikacij IKT, kar je v skladu s prioritetno temo Direktorata za informacijsko družbo (Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo), ki se nanaša na spodbujanje dejavnosti za povečevanje digitalne vključenosti, še posebej med starejšimi. Prednostne naloge Direktorata sledijo politični agendi EU, ki se nanaša na IKT in staranje. Rezultati projekta omogočajo celostno razumevanje in dodaten, alternativen vpogled v že obstoječe analize, s tem pa poglobitev znanja in znanstvene propulzivnosti na tem prioritetnem področju. Projekt je prispeval tudi k posodobitvi dodiplomskih in podiplomskih programov na Fakulteti za družbene vede. Končno, projektne aktivnosti in njegovi rezultati predstavljajo nadaljevanje uspešnega znanstvenega dela raziskovalnega centra na Fakulteti za družbene vede ter povečanje in utrditev njegove konkurenčnosti v znanstveni skupnosti. S tem povezana diseminacija raziskovalnih rezultatov projekta izrazito prispeva tudi k ugledu in znanstveni odmevnosti slovenske raziskovalne dejavnosti v mednarodnem prostoru in omogoča krepitev položaja slovenske znanosti v mednarodni znanstveni skupnosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Prispevek k proučevanju, razumevanju in spremljanju e-vključenosti in socialne izključenosti je uporaben za več raziskovalnih organizacij v javnem, neprofitnem in poslovnem sektorju (rezultati namreč lahko generirajo novo kvaliteto poslovnih informacij, pomembni so predvsem za podjetja, ki so usmerjena v proizvodnjo in razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij). Predlagan metodološki instrumentarij je generične narave, torej ga je mogoče koristno uporabiti na številnih drugih (v nekaterih pogledih konceptualno sorodnih) področjih. Izsledki projekta imajo vpliv tudi na razumevanje informacijske družbe: poleg proučevanja odnosa med različnimi oblikami (digitalne) neenakosti so rezultati izboljšali kvaliteto indikatorjev in mer informacijske družbe ter s tem omogočili pravilno razumevanje problemov. Na ta način projekt neposredno prispeva h kazalcem in metodologiji za preverjanje doseganja zastavljenih ciljev, ki morajo biti mednarodno primerljivi in podrejeni zastavljenemu cilju, da povečamo prispevek znanstvene skupnosti razvojnim prizadevanjem Slovenije. Samo na taki osnovi je mogoče izdelati tudi optimalne ukrepe in vzpodbude na tem področju. Rezultati so in bodo tako lahko služili kot izredno potrebna pomoč za vladne ukrepe oziroma iniciative na področju socialne vključenosti, e-vključenosti in digitalnega opismenjevanja. Poveča se predvsem razumljivost opisovanja rezultatov alternativnih scenarijev pri odločanju. Ker je Slovenija v tem pogledu tipična EU država, bodo empirični rezultati relevantni tudi za globalni raziskovalni prostor in druge nacionalne študije. Projektne aktivnosti namreč prispevajo k razvoju inovativnih načinov interpretiranja podatkov ter vizualizacijskih in prezentacijskih formatov, ki so intuitivno in zlahka dojemljivi za politike in javnost. Zaradi izrazite e-izključenosti in socialne izključenosti starejših v Sloveniji ter težav sodobne družbe, ki se spopada s staranjem prebivalstva, smo se v projektu osredotočili na dejavnike in procese e-vključevanja in socialnega vključevanja starejših posameznikov. Projekt prispeva k promociji trenutnih in prihodnjih političnih programov in instrumentov, ki stremijo k (digitalnemu) vključevanju starejših. EU je npr. razglasila leto 2012 za Evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami, Evropska pobuda i2010 pa je vpliv IKT na samostojno življenje v starajoči družbi opredelila kot socialno potrebo in kot gospodarsko priložnost. V skladu s temi iniciativami spremljanje (monitoring) in benchmarking igrajo pomembno vlogo pri opazovanju napredka in doseganja zadanih prioritet. Rezultati predlaganega projekta so in bodo pomembno prispevali k debati o teh politikah. Raziskovalne aktivnosti so in bodo – s preučevanjem pogojev in dejavnikov učinkovite rabe koristnih, cenovno dostopnih in uporabnih (podpornih) e-storitev - prispevale k izboljšanju osebnega življenja starejših ljudi v smislu večje samostojnosti, večje in podaljšane digitalne vključenosti in aktivnega sodelovanja v procesih družbe. Z obravnavo potreb starejših ljudi na ključnih področjih storitev z visokim učinkom, kot so dejavnosti v vsakdanjem življenju, varnost in sodelovanje v lokalni soseski, je odprta pot za aktivno staranje, s pozitivnimi učinki na dobro počutje in kakovostjo življenja starejših ljudi. Predlagane e-storitve imajo lahko neposreden vpliv v smislu zniževanja bremena neformalnih oskrbovalcev, kot tudi z vidika finančnega učinka na sistem zdravstvenega varstva in socialne varnosti tako, da nekatere njihove funkcije dopolnjujejo. Zelo verjeten uspeh tovrstnih e-storitev v okviru trenutnega pomanjkanja tovrstnih storitev v Sloveniji bo spodbudil razvoj novih političnih pobud, ki jih sicer že močno zagovarjajo iniciative na ravni EU, vendar se v Sloveniji komajda izvajajo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
