Projekti / Programi
Evropeizacija in pojav 'novih' regionalizmov na 'obrobjih' Evrope: Primer Himar/Himare v južni Albaniji
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
6.03.02 |
Humanistika |
Antropologija |
Socialna in kulturna antropologija |
Koda |
Veda |
Področje |
6.05 |
Humanistične vede |
Druge humanistične vede |
Raziskovalci (1)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
22570 |
dr. Nataša Gregorič Bon |
Humanistika |
Vodja |
2009 - 2012 |
172 |
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Znanstveni doprinos zaključene raziskave je v analizi »vsakdanjih procesov evropeizacije« v južni Albaniji. Rezultati etnografske analize so osvetlili posameznikove izkušnje in predstave hegemonih diskurzov o Evropi in EU, ki so danes močno razširjeni v političnem in medijskem diskurzu v Albaniji. Medtem ko so se študije procesov evropeizacije v številnih območjih Evrope večinoma osredotočale na identifikacijske procese, diskurzivne mehanizme in politično geografijo, je omenjeni projekt raziskoval živete odnose med posamezniki, kraji in lokacijami. V razliki z večino študij procesov evropeizacije, dana raziskava inovativno osvetli prostorsko problematiko teh procesov. Izhajajoč iz koncepta »relativnih lokacij« (2005, 2012 a,b), ki namesto ideoloških razlikovanj v ospredje postavlja soodnosnost in multiplo povezanost med ljudmi in kraji je zaključeni projekt prikazal kako je EU politika priključevanja (širitev območja Schengen in Evropska medsosedska politika) približala Evropo, kot idejo in lokacijo, v vsakdanje življenje ljudi in v njihovo simbolno geografijo.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskava je osvetlila, kako so lokalni pogledi oblikovani sredi polja odnosov moči in geopolitične hierarhije in kako so le ti, predelani skozi lokalne poglede, razumevanja in vsakdanje prakse. Medtem ko se je velik korpus antropoloških študij Evrope, med katere sodijo tudi študije evropeizacije, osredotočal na dihotomno razlikovanje med “nami” in “drugimi”, kar je bilo povzeto v t.i. orientalističnih diskurzivnih mehanizmih (Said 1978), ali pa med multiplimi “nami” in multiplimi “drugimi”, kar so v ospredje postavili ugnezdeni orientalizmi (Bakić Hayden 1995), je dana raziskava dokazala, da so tovrstna razlikovanja pogosto neučinkovita in dvoumna. Namesto identitetnih procesov je raziskava osvetlila, kako EU širitvena politika ne le spreminja meje in lokacije znotraj simbolnega temveč tudi znotraj geopolitičnega zemljevida in s tem ponazarja “zakaj” je v tem delu sveta “politika pomembna” v življenju posameznikov. Kot izpostavlja Greenova (2005) “biti kjer si, je vselej pomembno” ne le iz vidika lokacij, pač pa tudi iz vidika ki jih tovrstne lokacije in ljudje vzpostavljajo do drugih lokacij in ljudi.
Eden od pomembnih ciljev tega projekta je temeljil na raziskavah družbenih pomenov in pogledov na procese evropeizacije. Temeljni doprinos je v izpostavitvi pomena lokalnih razumevanj oz. mikro-perspektiv in aspiracij, ki generirajo Evropo. S tem je raziskava v ospredje postavila pomen vzpostavljanja kraja in lokacije, ki sta pomembna pri razumevanju procesov evropeizacije ne le v južni Albaniji, temveč tudi v Sloveniji kot tudi v drugih delih Evrope.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si