Projekti / Programi
Zvoki meje: Glasba in identiteta v obmejnih območjih v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.08.00 |
Humanistika |
Muzikologija |
|
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
29339 |
dr. Ana Hofman |
Muzikologija |
Vodja |
2009 - 2011 |
425 |
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati projekta so ponudili nov interpretativni okvir za razumevanje vloge glasbe v procesih ustvarjanja in izpogajanja tako simbolnih kot tudi realnih meja in dominantnih politik reprezentacij kulturne hibridnosti v obmejnih območjih. Rezultati raziskave kažejo na načine, s katerimi nacionalne glasbene oblike, kakršna je folklora (pogosto prepoznane tudi kot nacionalistične), dobivajo nove, bolj kompleksne in večglasne pomene v obmejnih območjih. S predstavitvijo »najbolj reprezentativnih« glasbenih del, utemeljenih na ključnem kanonu »nacionalne glasbene dediščine«, postaja njihov pomen le še bolj kompleksen in ambivalenten. Raziskava glasbenih mrež Folklornega festivala v Beltincih je osvetlila procese vzpostavljanja in oblikovanja lokalne glasbene dediščine in politik njene reprezentacije v transkulturnih in transnacionalnih glasbenih arenah. Glede na to, da je raziskava interdisciplinarno zasnovana, so ugotovljeni rezultati prinesli nova vzporedna znanja: v okviru etnomuzikologije, v okviru študij meja, mobilnosti ter v prostorskih študijah. Projekt je z uvajanjem inovativnih pristopov in interdisciplinarnih metod analize glasbenih reprezentacij izkušenj meje v etnomuzikološko raziskavo uvedel novo konceptualizacijo kraja (pokrajine), pri čemer se je opiral na študije prostora in meja. Prinesel je pomembne rezultate za razvoj novega znanstvenega področja krajevne etnomuzikologije (place-based ethnomusicology), omogočil nadaljnjo izpopolnitev teorije ter obenem odprl pomembna teoretska vprašanja in spodbudil k premisleku o vlogi glasbe v oblikovanju »obmejne« in »hibridne« kulturne dediščine na Slovenskem.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt z vprašanji, ki jih odpira, prispeva k boljšemu razumevanju kulturnih produkcij in izvajanja identitet v slovenskih mejnih območjih v sedanjih procesih regionalizacije in globalizacije. Obravnava procese vzpostavljanja in oblikovanja lokalne glasbene dediščine na Slovenskem pri ustvarjanju novih subjektivnosti in identitet ter socialnih in glasbenih mrež na obmejnih območjih. Odpira vprašanja kulturnega sodelovanja Slovencev, živečih onstran nacionalnih meja – predvsem porabskih Slovencev na Madžarskem, pa tudi slovenske manjšine iz avstrijske Koroške, in spremlja spremembe v teh odnosih od časov socializma do danes. Kaže na načine, s katerimi so tovrstne folklorne dejavnosti pomembno pripomogle in še vedno pripomorejo h krepitvi projektov lokalne skupnosti ter h kulturnim povezavam med matico in zamejskimi Slovenci; z ekstenzivnim terenskim delom in z osredotočanjem na kompleksno povezavo med glasbenimi dejavnosti, zgodovinami, spomini, pripadnostmi in konflikti v obmejnih območjih pa omogoča razvoj inkluzivnih politik, ki bodo pripomogle k ohranitvi kulturnih identitet tako skupin kot tudi posameznikov. Projekt tako prispeva k demokratizaciji in pluralizaciji razprave o kulturni dediščini na Slovenskem ter k boljšemu razumevanju njene vloge v sedanjih procesih globalizacije in regionalizacije. Pomen glasbenih praks in njihovega potenciala v oblikovanju socialnih mrež ter njihov vpliv na izvajanje identitet lahko ponudi temelj za razumevanje napetosti in nesporazumov v občutljivih obmejnih območjih in pokaže možne poti za njihovo prenehanje. Rezultati projekta so tako potencialni viri za definiranje strategij v okviru kulturnih politik, pomembni za pobude tako na lokalni kot tudi na nacionalni ravni.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
