Projekti / Programi
Slovenski Judje v Prekmurju in na štajerskem: preživetje, spomin in revitalizacija
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
6.03.02 |
Humanistika |
Antropologija |
Socialna in kulturna antropologija |
Koda |
Veda |
Področje |
6.03 |
Humanistične vede |
Filozofija, religija in etika |
Raziskovalci (4)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
20195 |
dr. Damir Josipovič |
Geografija |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
326 |
2. |
01008 |
dr. Oto Luthar |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
897 |
3. |
33655 |
Tina Perc Benko |
Interdisciplinarne raziskave |
Raziskovalec |
2011 - 2012 |
7 |
4. |
07655 |
dr. Irena Šumi |
Kriminologija in socialno delo |
Vodja |
2009 - 2012 |
393 |
Organizacije (3)
Pomen za razvoj znanosti
Kljub nesistematični podpori slovenskih nacionalnih financerjev znanstvenoraziskovalnega dela so slovenske judovske študije in študije holokavsta med najbolj propulzivnimi v družboslovju in humanistiki, zlasti historiografiji. K temu sta deloma pripomogla dva dejavnika: najprej preučevanje zgodovine in posledic povojnega režima v celoti; zatem dejstvo, da je država Slovenija z vstopom v EU sprejela pomembne mednarodne obveze, med drugim tudi obvezo sistematičnega raziskovanja in poučevanja o holokavstu. Instigacije iz znanstvenega polja samega pa gre pipisati dejstvu, da sta kritičen del nacionalne javnosti, predvsem pa znanstvenikov razpoznala, da proces defašistizacije v Sloveniji ni bil nikoli resen projekt, tudi ob državni osamosvojitvi ne, ker so interferirale najrazličnejše konservativne ideologije. V zadnjih 15 letih se je konsolidirala skupina odličnih zanstvenikov in raziskovalcev, ki delujejo v slovenskih judovskih študijah in študijah holokavsta, ki prvič v zgodovini slovenskega reflektivnega družboslovja in historiografije sistematično izhaja iz skupne perspektive, po kateri so slovenski Judje (in slovenski Romi kot druga poglavitna žrtev medvojnega nacističnega genocida) konstitutiven del slovenske nacije in njene zgodovine.
Projekt je s svojim programom dela na območjih, kjer je bila judovska populacija pred 2. svetovno vojno najštevilnejša in hkrati socialnoekonomsko najbolj vplivna, dopolnil bistven del te historiografije in historične sociologije na način, ki slovenskim judovskim študijam začrtuje bistvene konture bodočega raziskovanja. Tako je bil koncipiran tudi zgoraj opisani zbornik Slovenski Judje: zgodovina in holokavst (2012), ki je hkrati najbolj izčpen definitivni vir za zgodovino slovenskih Judov in programski vir za nadaljnje znanstveno raziskovanje.
Pomen za razvoj Slovenije
Projektni sodelavci so s svojim delom odločilno pripomogli tako k stalnemu članstvu Republike Slovenije v IHRA, kot tudi odločilno sodelovali pri pripravi prvih učnih gradiv o holokavstu na slovenskih ozemljih,ki je namenjen otrokom in mladini v osnovni in srednji šoli. Oboje spada med temeljne obveze Slovenije kot članice Evropske unije.
Projekt je s svojim delom in objavo rezultatov tudi konsolidiral slovenske judovske študije in študije holokavsta, s čimer je slovensko znanost uveljavil tudi v teh dveh mednarodnih zanstvenih področjih.
Projekt je s tem tudi pripomogel k preseganju družbeno škodljivih ideologij avtohtonizma in etnične ekskluzivnosti, ki jih je še posebej kriza od leta 2008 decidirano izpostavila kot razvojno močno zaviralne na povsem neposreden način, v polju državnih politik in državnega gospodarstva.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si