Projekti / Programi
Genetski faktorji, ki uravnavanja deficienco regulatornih celic pri boleznih s povečanim Th1 usmerjenim CD4 T celičnim odzivom
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
3.01.00 |
Medicina |
Mikrobiologija in imunologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
B790 |
Biomedicinske vede |
Klinična genetika |
Koda |
Veda |
Področje |
3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
invariantne NKT celice, diabetes tipa 1, sarkoidoza, ekspresija genov, real-time PCR, pretočni citometer
Raziskovalci (10)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
1. |
12179 |
dr. Tanja Čufer |
Onkologija |
Raziskovalec |
2010 - 2013 |
771 |
2. |
24568 |
Jasmina Gabrijelčič |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2010 - 2013 |
64 |
3. |
22807 |
dr. Peter Korošec |
Mikrobiologija in imunologija |
Vodja |
2010 - 2013 |
670 |
4. |
10921 |
dr. Mitja Košnik |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2010 - 2013 |
1.486 |
5. |
24280 |
dr. Karmen Meško Meglič |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2010 |
24 |
6. |
30985 |
Katja Mohorčič |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2010 - 2013 |
103 |
7. |
22808 |
Katarina Osolnik |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2010 - 2013 |
270 |
8. |
25470 |
dr. Andreja Premoša |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2010 |
23 |
9. |
29300 |
dr. Matija Rijavec |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2010 - 2013 |
254 |
10. |
06779 |
dr. Stanislav Šuškovič |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2010 - 2013 |
411 |
Organizacije (1)
Povzetek
Regulatorne celice, kot so invariantne NKT celice, vplivajo na T limfocitni odziv in imajo pomembno vlogo pri boleznih, kot so diabetes tipa 1 in sarkoidoza. Doslej ni poznano, kateri genetski faktorji vplivajo na dinamiko teh regulatornih celic, ki v deficitnem stanju povzročajo povečano Th1 usmerjeno CD4 T celično aktivnost. Zato bomo prospektivno med potekom bolezni preučili ekspresijo genov, pri katerih je iz živalskih modelov znano, da vplivajo na diferenciacijo invariantnih NKT celic. Geni, ki jih bomo izbrali, so sap, fyn, slam, ly108 in vdr. Kot model si bomo izbrali sarkoidozo, ki je sistemska bolezen. Ekspresijo bomo ugotavljali ob postavitvi diagnoze ob akutnem začetku bolezni, nato pa bomo bolnike sledili in ekspresijo ugotavljali vsake tri mesece v obdobju enega leta. Vzporedno bomo vsake tri mesece ugotavljali ekspresijo tudi pri primerljivih zdravih kontrolah. Ekspresijo bomo ugotavljali z RT-PCR v realnem času na standardiziranih PAXgene vzorcih krvi, merili pa bomo tudi koncentracijo regulatornih celic v krvi s pretočnim citometrom z V?24 in Vß11 monoklonskimi protitelesi. Nivo celic bomo kvantificirali z mikropartikli. Rezultate bomo primerjali s potekom bolezni in dinamiko pri zdravih kontrolah. Pričakujemo, da bodo rezultati omogočali biomarkerski dostop do zgodnje diagnostike teh bolezni in nova spoznanja za možno tarčno terapijo. Ti rezultati bodo zelo pomembni za bodoče študije polimorfizmov genov, ki sodelujejo pri predispoziciji za avtoimunski diabetes in sarkoidozo.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati tega projekta omogočajo nov biomarkerski dostop do zgodnje diagnostike in spremljanja sarkoidoze, verjetno pa tudi drugih bolezni s povečanim Th1 usmerjenim CD4 T-celičnim odzivom, in to predvsem preko regulatornih iNKT celic in ekspresije SAP, Fyn ter SLAM genov, pa tudi miR-21, miR-150 in miR-155 mikroRNA. Trenutno se za sarkoidozo uporablja le simptomatski tip terapije, ti rezultati pa jasno kažejo na nove možne terapevtske tarče, ki bi lahko regulirale tudi sam potek bolezni. Možen tarčni pristop bi bilo odpravljanje deficience iNKT celic, oziroma spodbujanje SAP/SLAM gensko ekspresijo in določenih mikroRNA. Zelo velik pomen za klinično ovrednotenje teh rezultatov je imelo to, da so se isti bolniki prospektivno spremljali več let, pa tudi validacija metodologije za kvantitativno spremljanja ekspresije in mikroRNA v parnih kliničnih vzorcih. Ti rezultati bodo pomembni tudi za študije polimorfizmov kandidatnih genov, ki sodelujejo pri predispoziciji za določene imunološke bolezni, tu gre predvsem za možne tarče v SAP/SLAM genih. Za razvoj znanosti bodo pomembna tudi nova spoznanja na nivoju regulatornih T-celic, predvsem v povezavi z imunoterapijo. Večina znanja o funkciji regulatornih celic namreč izhaja iz različnih živalskih modelov, ta projekt pa je pomembno razjasnil njihovo dodatno klinično, pa tudi možno terapevtsko in aplikativno vrednost na več različnih kliničnih modelih.
Pomen za razvoj Slovenije
Velik pomen našega projekta je, da je integriral raziskave ekspresijskih in mikroRNA imunoloških parametrov ter nove tehnologije v širšem okolju, saj so se v posamezne dele projekta vključili tudi partnerji iz Hrvaške in BiH. Ta integracija je zaradi dostopa do večjega števila bolnikov omogočala tudi boljšo raziskovalno konkurenčnost Slovenije v svetovnem merilu. Projekt je z več predstavitvami na strokovnih srečanjih omogočil tudi, da so najnovejši izsledki tega projekta čim hitreje dosegli slovenske zdravnike, kar pomaga k boljši strokovni informiranosti v slovenskem prostoru. Dobri raziskovalni rezultati tega projekta imajo zaradi več mednarodnih publikacij pomembno vlogo tudi v globalni promociji države. Zelo pomembno,za razvoj novih oblik terapije so nujno potrebne uspešne translacijske študije, kamor spada tudi ta projekt, kjer se znanje iz eksperimentalnih modelov prenese na klinične modele. Boljše razumevanje bolezenskega celičnega, ekspresijskega in mikroRNA ozadja ima veliko potencialno ekonomsko vrednost za Slovenijo, saj lahko omogoči razvoj novih tarčnih terapij, njihovo patentiranje in komercializacijo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si