Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Tatarska ajda - nov vir za funkcijska živila

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.01  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Kmetijske rastline 

Koda Veda Področje
B390  Biomedicinske vede  Fitotehnika, hortikultura, zaščita pridelka, fitopatologija 
Ključne besede
Ajda, funkcijska hrana, prehrana, flavonoidi, dieta
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (17)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  26453  dr. Petra Cuderman  Farmacija  Raziskovalec  2010  40 
2.  31478  Maša Čarf  Biologija  Tehnični sodelavec  2010  20 
3.  10582  dr. Ingrid Falnoga  Nevrobiologija  Raziskovalec  2010 - 2013  318 
4.  25506  dr. Neža Finžgar  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2010  83 
5.  15122  dr. Mateja Germ  Biologija  Raziskovalec  2010 - 2013  553 
6.  14082  dr. Radojko Jaćimović  Fizika  Raziskovalec  2010 - 2013  697 
7.  24183  Matej Jeraša    Tehnični sodelavec  2010 - 2013 
8.  00950  dr. Ivan Kreft  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja projekta/programa  2010 - 2013  884 
9.  08259  dr. Domen Leštan  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2010 - 2013  383 
10.  18287  dr. Darja Mazej  Kemija  Raziskovalec  2011 - 2013  334 
11.  32059  dr. Špela Mechora  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2010 - 2013  73 
12.  25512  dr. Paula Pongrac  Biologija  Raziskovalec  2010  243 
13.  12013  dr. Marjana Regvar  Biologija  Raziskovalec  2010 - 2013  517 
14.  01873  dr. Vekoslava Stibilj  Kemija  Raziskovalec  2010 - 2013  686 
15.  19822  Barbara Svetek    Tehnični sodelavec  2010 - 2013  86 
16.  30709  dr. Maja Vogrinčič  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2010 - 2013  32 
17.  21452  dr. Igor Zelnik  Biologija  Raziskovalec  2010 - 2013  211 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  83.492 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  62.925 
Povzetek
Tatarska ajda (Fagopyrum tataricum) je bila pogosta gojena rastlina na poljih na območju današnje Slovenije od začetka 19. stoletja. V primerjavi z navadno ajdo in žiti je bolj odporna na klimatske razmere visokih nadmorskih višin (do 1200 m nadmorske višine v Sloveniji). Odporna je tudi na objedanje divjih živali ter na ostre vremenske razmere. Kot taka je bila dobro nadomestilo za občutljivejšo navadno ajdo, še posebej v regijah z revnejšim prebivalstvom in težkimi pridelovalnimi pogoji, čeprav je bila manj priljubljena zaradi nekoliko grenkejšega okusa. Okrog leta 1980 so se pridelovalne površine tatarske ajde začele krčiti, nadomestila jo je koruza in ostali bolj intenzivni posevki z večjim pridelkom. V današnjem času tatarsko ajdo še gojijo v Luxemburgu in izven Evrope na Kitajskem in okrog Himalaje. Tatarska ajda vsebuje visoke koncentracije polifenolov, kar ji daje nekoliko grenak okus in zelo dobro prehransko vrednost. Raziskave na navadni ajdi so dokaj pogoste, vendar je do sedaj le malo znanega o tatarski ajdi.   Zanimanje za gojenje in uporabo tatarske ajde v zadnjem času narašča, predvsem zaradi nezahtevnega načina gojenja, primernosti za ekološko gojenje, visoke vsebnosti mineralov, vitaminov, polifenolov in ostalih hranil. Pojavljajo se novi izdelki iz tatarske ajde, po katerih posegajo predvsem tisti, ki se zavedajo pomena zdrave prehrane.   V okviru raziskovalnega projekta bo zbran genetski material tatarske ajde. Preučili bomo, ali je primeren za gojenje v Sloveniji ter kakšni so pridelki in prehranska kakovost. S poljskimi poskusi bomo raziskali kakšni so vplivi interakcije genotipa in okolja na količino pridelka in vsebnost sekundarnih metabolitov. Analizirali bomo, kakšna je možnost za gojenje tatarske ajde tudi izven Slovenije (Italija, Bosna in Hercegovina in Slovaška). Izmerili bomo koncentracijo flavonoidov, antioksidativnih snovi, selena, ostalih elementov v sledovih, vlaknin in proteinov v različnih delih rastline ajde.   Tatarsko ajdo bomo zmleli z mlinom z naravnimi kamni na posamezne frakcije. Iz moke bomo pripravili različne jedi (kruh, parjen kruh, močnik…). Analizirali bomo vsebnost selena, flavonoidov, antioksidativnih snovi, vlaknin in elementov v sledovih v pripravljenih jedeh. Preučili bomo, kako predelovalni postopek, uporabljen za pripravo posamezne vrste jedi, vpliva na vsebnost prej omenjenih komponent. Na podlagi izkušenj z gojenjem in uporabo tatarske ajde iz preteklosti ter na podlagi rezultatov tega projekta bodo pripravljeni izobraževalni seminarji in predavanja za pridelovalce, predelovalce in potrošnike tatarske ajde in izdelkov iz le-te. Predlagali bomo seznam izdelkov iz tatarske ajde, ki imajo funkcionalne lastnosti, pomembne za ciljne skupine ljudi, kot so osebe s celiakijo, starejši, ljudje z nezadostnim dnevnim vnosom vlaknin, mineralov in antioksidativnih snovi ter tisti, ki se zavedajo pomena zdrave prehrane.
Pomen za razvoj znanosti
Tatarska ajda je uspešno asimilirala dodan selen ter ga namestila v semena, v semenih je bila več kot dvojna koncentracija Se v primerjavi z netretirano kontrolo. Semena so bila posejana, da se je dobilo naslednjo generacijo rastlin. Respiratorni potencial rastlin potomk naslednje generacije je bil ocenjen z aktivnostjo elektronskega transportnega sistema mitohondrijev (ETS), izmerjena je bila tudi fotokemična učinkovitost fotosistema II. Tri tedne po vzniku so potomke s Se tretiranih rastlin tatarske ajde pokazale višjo aktivnost ETS v primerjavi s kontrolo. Antigenotoksičen učinek ekstraktov ajdovih mok smo ovrednotili s kometnim poskusom. Rutin in kvercetin sta zmanjšala obseg z t-BOOH induciranih poškodb DNK za 51% oziroma 67%. Ekstrakti mok navadne in tatarske ajde so pokazali visoko antioksidativno sposobnost in ugodno sposobnost zaščite genov. Rezultati so pokazali antigenotoksično aktivnost snovi ajde in še več, rezultati kažejo da so kompleksni z hranili in flavonoidi bogati izdelki bolj učinkoviti pri ohranjanju zdravja v primerjavi s posameznimi aktivnimi snovmi.
Pomen za razvoj Slovenije
V predstavitvah, predavanjih kmetovalcem in televizijskih oddajah je bilo predstavljeno poskusno pridelovanje tatarske ajde na Dolenjskem. Tatarsko ajdo so že pridelovali v Sloveniji od začetka 19. stoletja do srede 20. stoletja. Po pol stoletja ponovno uvajamo pridelovanje tatarske ajde, ki je perspektivna glede na to, da je v primerjavi z navadno ajdo manj občutljiva na negativne vplive okolja in ima bistveno višjo koncentracijo antioksidantov flavonoidov v zrnju. V okviru tega projekta smo primerjali različne genotipe tatarske ajde in medvrstnega križanca tatarske ajde (Fagopyrum tataricum) z orjaško ajdo (F. giganteum). Ugotovili smo, da bi glede na dosedanje rezultate raziskave za sedaj bila za pridelovanje v Sloveniji najprimernejša populacija tatarske ajde iz Luksemburga. Raziskali smo možnosti uporabe tatarske ajde za prehranske izdelke. Različni izdelki, različne mlevske frakcije in kaša iz tatarske ajde so primerna osnova za tržno zanimive izdelke. V sodelovanju z raziskovalci tega projekta je mlinar A. Rangus v Vrhpolju pri Šentjerneju doslej edini v Evropi razvil izdelavo kaše iz tatarske ajde.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno