Projekti / Programi
Tatarska ajda - nov vir za funkcijska živila
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.01 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
Kmetijske rastline |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B390 |
Biomedicinske vede |
Fitotehnika, hortikultura, zaščita pridelka, fitopatologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
Ajda, funkcijska hrana, prehrana, flavonoidi, dieta
Raziskovalci (17)
Organizacije (2)
Povzetek
Tatarska ajda (Fagopyrum tataricum) je bila pogosta gojena rastlina na poljih na območju današnje Slovenije od začetka 19. stoletja. V primerjavi z navadno ajdo in žiti je bolj odporna na klimatske razmere visokih nadmorskih višin (do 1200 m nadmorske višine v Sloveniji). Odporna je tudi na objedanje divjih živali ter na ostre vremenske razmere. Kot taka je bila dobro nadomestilo za občutljivejšo navadno ajdo, še posebej v regijah z revnejšim prebivalstvom in težkimi pridelovalnimi pogoji, čeprav je bila manj priljubljena zaradi nekoliko grenkejšega okusa. Okrog leta 1980 so se pridelovalne površine tatarske ajde začele krčiti, nadomestila jo je koruza in ostali bolj intenzivni posevki z večjim pridelkom. V današnjem času tatarsko ajdo še gojijo v Luxemburgu in izven Evrope na Kitajskem in okrog Himalaje. Tatarska ajda vsebuje visoke koncentracije polifenolov, kar ji daje nekoliko grenak okus in zelo dobro prehransko vrednost. Raziskave na navadni ajdi so dokaj pogoste, vendar je do sedaj le malo znanega o tatarski ajdi.
Zanimanje za gojenje in uporabo tatarske ajde v zadnjem času narašča, predvsem zaradi nezahtevnega načina gojenja, primernosti za ekološko gojenje, visoke vsebnosti mineralov, vitaminov, polifenolov in ostalih hranil. Pojavljajo se novi izdelki iz tatarske ajde, po katerih posegajo predvsem tisti, ki se zavedajo pomena zdrave prehrane.
V okviru raziskovalnega projekta bo zbran genetski material tatarske ajde. Preučili bomo, ali je primeren za gojenje v Sloveniji ter kakšni so pridelki in prehranska kakovost. S poljskimi poskusi bomo raziskali kakšni so vplivi interakcije genotipa in okolja na količino pridelka in vsebnost sekundarnih metabolitov. Analizirali bomo, kakšna je možnost za gojenje tatarske ajde tudi izven Slovenije (Italija, Bosna in Hercegovina in Slovaška). Izmerili bomo koncentracijo flavonoidov, antioksidativnih snovi, selena, ostalih elementov v sledovih, vlaknin in proteinov v različnih delih rastline ajde.
Tatarsko ajdo bomo zmleli z mlinom z naravnimi kamni na posamezne frakcije. Iz moke bomo pripravili različne jedi (kruh, parjen kruh, močnik…). Analizirali bomo vsebnost selena, flavonoidov, antioksidativnih snovi, vlaknin in elementov v sledovih v pripravljenih jedeh. Preučili bomo, kako predelovalni postopek, uporabljen za pripravo posamezne vrste jedi, vpliva na vsebnost prej omenjenih komponent. Na podlagi izkušenj z gojenjem in uporabo tatarske ajde iz preteklosti ter na podlagi rezultatov tega projekta bodo pripravljeni izobraževalni seminarji in predavanja za pridelovalce, predelovalce in potrošnike tatarske ajde in izdelkov iz le-te. Predlagali bomo seznam izdelkov iz tatarske ajde, ki imajo funkcionalne lastnosti, pomembne za ciljne skupine ljudi, kot so osebe s celiakijo, starejši, ljudje z nezadostnim dnevnim vnosom vlaknin, mineralov in antioksidativnih snovi ter tisti, ki se zavedajo pomena zdrave prehrane.
Pomen za razvoj znanosti
Tatarska ajda je uspešno asimilirala dodan selen ter ga namestila v semena, v semenih je bila več kot dvojna koncentracija Se v primerjavi z netretirano kontrolo. Semena so bila posejana, da se je dobilo naslednjo generacijo rastlin. Respiratorni potencial rastlin potomk naslednje generacije je bil ocenjen z aktivnostjo elektronskega transportnega sistema mitohondrijev (ETS), izmerjena je bila tudi fotokemična učinkovitost fotosistema II. Tri tedne po vzniku so potomke s Se tretiranih rastlin tatarske ajde pokazale višjo aktivnost ETS v primerjavi s kontrolo. Antigenotoksičen učinek ekstraktov ajdovih mok smo ovrednotili s kometnim poskusom. Rutin in kvercetin sta zmanjšala obseg z t-BOOH induciranih poškodb DNK za 51% oziroma 67%. Ekstrakti mok navadne in tatarske ajde so pokazali visoko antioksidativno sposobnost in ugodno sposobnost zaščite genov. Rezultati so pokazali antigenotoksično aktivnost snovi ajde in še več, rezultati kažejo da so kompleksni z hranili in flavonoidi bogati izdelki bolj učinkoviti pri ohranjanju zdravja v primerjavi s posameznimi aktivnimi snovmi.
Pomen za razvoj Slovenije
V predstavitvah, predavanjih kmetovalcem in televizijskih oddajah je bilo predstavljeno poskusno pridelovanje tatarske ajde na Dolenjskem. Tatarsko ajdo so že pridelovali v Sloveniji od začetka 19. stoletja do srede 20. stoletja. Po pol stoletja ponovno uvajamo pridelovanje tatarske ajde, ki je perspektivna glede na to, da je v primerjavi z navadno ajdo manj občutljiva na negativne vplive okolja in ima bistveno višjo koncentracijo antioksidantov flavonoidov v zrnju. V okviru tega projekta smo primerjali različne genotipe tatarske ajde in medvrstnega križanca tatarske ajde (Fagopyrum tataricum) z orjaško ajdo (F. giganteum). Ugotovili smo, da bi glede na dosedanje rezultate raziskave za sedaj bila za pridelovanje v Sloveniji najprimernejša populacija tatarske ajde iz Luksemburga. Raziskali smo možnosti uporabe tatarske ajde za prehranske izdelke. Različni izdelki, različne mlevske frakcije in kaša iz tatarske ajde so primerna osnova za tržno zanimive izdelke. V sodelovanju z raziskovalci tega projekta je mlinar A. Rangus v Vrhpolju pri Šentjerneju doslej edini v Evropi razvil izdelavo kaše iz tatarske ajde.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
