Projekti / Programi
Preoblikovanje obrambnih politik v sodobnem varnostnem okolju
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.06.04 |
Družboslovje |
Politične vede |
Obramboslovje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S170 |
Družboslovje |
Politične in upravne vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
obrambna politika, preoblikovanje, reforma, varnost, varnostno okolje
Raziskovalci (9)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
01464 |
dr. Anton Bebler |
Politične vede |
Raziskovalec |
2010 - 2013 |
738 |
| 2. |
04856 |
dr. Anton Grizold |
Politične vede |
Vodja |
2010 - 2013 |
534 |
| 3. |
29896 |
mag. Anja Kolak |
Politične vede |
Raziskovalec |
2010 - 2013 |
25 |
| 4. |
21509 |
dr. Erik Kopač |
Politične vede |
Raziskovalec |
2010 - 2013 |
245 |
| 5. |
05816 |
dr. Marjan Malešič |
Politične vede |
Raziskovalec |
2010 - 2013 |
537 |
| 6. |
18351 |
dr. Iztok Prezelj |
Politične vede |
Raziskovalec |
2010 - 2013 |
608 |
| 7. |
29415 |
dr. Janja Vuga |
Politične vede |
Raziskovalec |
2012 - 2013 |
202 |
| 8. |
30703 |
dr. Rok Zupančič |
Politične vede |
Mladi raziskovalec |
2010 - 2013 |
231 |
| 9. |
27576 |
dr. Aleš Žiberna |
Sociologija |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
175 |
Organizacije (1)
Povzetek
Izhodišča
Sodobno varnostno okolje je vedno bolj kompleksno in nepredvidljivo. Pojavile so se številne netradicionalne grožnje varnosti, ki s svojim sinergetičnim učinkom postavljajo varnostne in obrambne politike pred številne izzive. Učinkovito odzivanje sodobnih razvitih držav zahteva preoblikovanje obstoječih varnostnih in obrambnih konceptov ter politik. Vedno pomembnejše je celovito pristopanje k reševanju kompleksnih varnostnih problemov
Opredelitev problema
Preoblikovanje obrambne politike je postala stalnica v delovanju razvitih držav. Po koncu hladne vojne se izpostavlja problem iskanja identitete obrambne politike v okviru nacionalnovarnostne politike in tudi v okviru sistema mednarodne varnosti (NATO, EU). Prilagajanje kompleksnemu varnostnemu okolju poraja številne dileme, kot so problem opredelitve vsebine sodobne obrambne politike, vprašanje njenih meja, vprašanje razmerja med usmerjanjem obrambe na lastno ozemlje v primerjavi z izvajanjem obrambnovarnostnih nalog na svetovnih kriznih žariščih, vprašanje vloge obrambnega področja v boju zoper mednarodni terorizem in uporniška gibanja, vprašanje dejanskega pomena pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter humanitarnih katastrofah in nenazadnje tudi problem koordinacije številnih akterjev na nacionalni ter mednarodni ravni. Iskanje identitete obrambne politike je tesno povezano z vstopanjem netradicionalno obrambnih problemov na področje obrambne politike, kar je mogoče pripisati želji obrambnega področja po večji legitimnosti.
Cilji raziskave
V znanosti je mogoče opaziti premajhno konceptualno refleksijo v zvezi s procesi preoblikovanja obrambne politike. V tem smislu smo si zastavili naslednje raziskovalne cilje:
opredeliti in analizirati dejavnike sodobnega varnostnega okolja, ki vplivajo na preoblikovanje obrambnih politik;
oblikovati in utemeljiti teoretični oziroma metodološki model preoblikovanja obrambne politike in strukture, ki temelji na zaznavnih, funkcionalnih, strukturnih in finančnih vidikih oziroma dimenzijah;
analizirati preoblikovanje obrambnih politik na vzorcu razvitih držav iz evroatlantskega prostora v časovnem obdobju po koncu hladne vojne (študije primerov);
primerjalna analiza preoblikovanja obrambnih politik ter dopolnitev izhodiščnega modela proučevanja.
Metode dela
Za doseganje navedenih ciljev bo uporabljen multimetodološki pristop, ki obsega tri ključne metode: modeliranje, študije primerov in primerjalno analizo. Rezultat modeliranja bo metodološki model proučevanja oziroma spremljanja preoblikovanja obrambne politike v sodobni državi. Model bo izhodišče za izvedbo študij primerov na izbranem vzorcu relevantnih držav iz evroatlantskega območja. Pridobljene rezultate se bo soočilo s pomočjo primerjalne metode, ki ima za cilj ugotoviti ključne podobnosti in razlike v procesih preoblikovanja obrambnih politik.
Relevantnost
Rezultati projekta bodo zapolnili nekatere identificirane praznine v sodobni znanosti: dejavniki preoblikovanja obrambne politike bodo dinamično opredeljeni in celovito analizirani, sodobna obrambna politika bo na podlagi vpogleda v prakso razvitih držav vsebinsko celovito opredeljena, koncept reforme varnostnega sektorja bo dopolnjen v postavki reform obrambne politike, oblikovan bo novi metodološki model za primerjalno proučevanje, analiziranje in spremljanje preoblikovanja obrambne politike in izvedene bodo obširne študije primerov, ki bodo predstavljale bogato podatkovno bazo. Ključni doprinos projektnih rezultatov k praksi pa bo v prispevanju k optimizaciji obrambne politike v sodobnih kriznih razmerah.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati projekta (delno) zapolnjujejo omenjene praznine v sodobni znanosti: dejavniki preoblikovanja obrambne politike so dinamično (teoretično) opredeljeni in analizirani, sodobna obrambna politika je na temelju vpogleda v prakso razvitih držav vsebinsko celovito opredeljena, koncept reforme varnostnega sektorja je dopolnjen v postavki reform obrambne politike, oblikovan je novi metodološki model za primerjalno proučevanje, analiziranje in spremljanje preoblikovanja obrambne politike, narejena je obširna študija primerov, ki je predstavljena v obliki podatkovne baze vojaških in nevojaških indikatorjev in omogoča nadaljnje proučevanje sprememb obrambnih politik sodobnih držav. Na temelju celotnih rezultatov projekta pa je mogoče opredeliti strokovna izhodišča za obrambno politiko na področju vojaško-obrambne transformacije. Najpomembnejši doprinos rezultatov projekta k znanosti je metodološki model za spremljanje in primerjalno proučevanje obrambnih politik sodobnih držav. Poleg tega celotni rezultati iz raziskave omogočajo učinkovitejše spremljanje obrambnih politik sodobnih držav, kar pripomore tudi k racionalizaciji tovrstnih procesov v praksi. Uporaba tega modela omogoča večjo preglednost vsebine obrambnih politik, izvajanje kakovostnejših analiz obrambnih praks ter posledično optimalnejših ukrepov sodobne države za urejanje tega področja družbenega življenja. Novi metodološki model za spremljanje preoblikovanja obrambnih politik je lahko izhodišče za izvedbo celostnih analiz obrambne politike katerekoli sodobne države in hkrati omogoča raziskovanje drugih problemskih sklopov, na primer analizo razmerja med obrambno in drugimi politikami države.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati raziskovalnega projekta »Preoblikovanje obrambnih politik v sodobnem varnostnem okolju« imajo velik pomen za razvoj slovenske obramboslovne znanosti, študija obramboslovja ter obrambne prakse. Rezultati raziskovalnega projekta bogatijo teoretično-metodološke, terminološke in druge prvine obramboslovne znanosti. Novi model za spremljanje obrambne politike sodobne države omogoča pridobivanje novih znanstvenih spoznanj, obsežna podatkovna baza (kvantitativnih vojaških in nevojaških indikatorjev) pa je temeljno izhodišče za nadaljnje znanstveno proučevanje obrambnega sektorja v sodobni državi. Rezultati raziskovalnega projekta omogočajo izvedbo celovite strokovne ocene dosedanjega razvoja in preoblikovanja obrambne politike v Republiki Sloveniji ter z dodatno izvedenimi analizami omogočajo oblikovanje strokovnih izhodišč za Vlado RS na področju obrambnega načrtovanja in izvajanja obrambne politike. Celotna izvedba raziskovalnega projekta in njegovi rezultati prispevajo tudi k razvoju raziskovalnega kadra ter k obogatitvi študija obramboslovja, varnostnih in drugih sorodnih študij. Rezultati in spoznanja iz projekta se neposredno prenašajo v pedagoški proces študija obramboslovja in drugih študijskih programov na Fakulteti za družbene vede, UL, ter na druge znanstveno raziskovalne organizacije v Republiki Sloveniji in tujini.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
