Projekti / Programi
Slikarstvo in kiparstvo okoli leta 1400 severno in južno od Alp: med tradicijo in inovacijo
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.09.00 |
Humanistika |
Umetnostna zgodovina |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H310 |
Humanistične vede |
Umetnostna zgodovina |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
Slikarstvo, kiparstvo, 14. - 15. stoletje, Slovenija, Srednja Evropa, Severna Italija, Dalmacija, jadranski prostor
Raziskovalci (6)
Organizacije (3)
Povzetek
Projekt bo obsegal raziskave slikarstva in kiparstva severno in južno od Alp vključno s slovenskimi deželami ter sosednjih območij Panonije v poznem 14. in zgodnjem 15. stoletju z vidika problemov in vprašanj, ki jih postavlja umetnostna tvornost tega obdobja in tega kulturnega prostora v luči aktualnega stanja v stroki. Rdeča nit bo tako imenovani mednarodni gotski slog v svojih morfoloških, formalnih kot tudi družbenih pojavih. Ti vključujejo naročništvo, odnos med centrom in periferijo, vprašanje transmisije modelov (prek delavnic, posameznih mojstrov ali vzorčnih knjig) in njihove recepcije v drugih okoljih ter raziskave, koliko so pri tem odločale regionalne determinante z njihovo tradicijo. Kar zadeva slikarstvo, se bodo raziskave glede na umetnostni patrimonij osredotočile na stensko slikarstvo, in sicer v dveh smereh: tradicija italijanskega trečenta v Sloveniji, vprašanje možnih »potujočih« (gostujočih) na eni strani ali lokalnih delavnic na drugi ter njihova recepcija novejših slogovnih pojavov v okviru mednarodnega gotskega ali »mehkega« sloga srednjeevropskega porekla. Isti vidik glede razmerja med zahodom in severom bo upoštevan v raziskavah stenskega slikarstva tega obdobja v Zahodni Panoniji, ki vključuje tudi slovenske dežele (Prekmurje, vzhodni del Štajerske), še bolj bo pa tu glede na zgodovinske okoliščine poudarek na naročništvu in vplivu iz centrov, predvsem iz Prage in z Dunaja. V kiparstvu bo najprej osnovno metodološko vprašanje tipologije tako imenovanih Lepih Madon, v kateri se kljub obsežni literaturi pojavljajo še nepojasnjeni vidiki tradicije klasičnega francoskega tipa na eni in češke ali prusko-šlezijske inovacije na drugi strani. Ta raziskava je potrebna, ker bo dala temelj za nadaljnje obravnavanje te tematike. Sicer pa sta v načrtu dve osrednji temi: kiparska delavnica na Ptujski Gori, vprašanje njenega formalnega in slogovnega izoblikovanja ter njenega nadaljnjega vpliva v prostoru Vzhodnih Alp, zatem raziskave severnoitalijanskega kiparstva med Milanom in Benetkami z vidika domače italijanske tradicije na eni strani in recepcije transalpinskega (srednjeevropskega) mehkega sloga na drugi. Del projekta o kiparstvu bo sklenila obravnava recepcije in tipološke tradicije Lepih Madon v 15. stoletju severno do Alp. Namen te raziskave je ugotoviti, v kolikšni meri elementi raznih tipov Lepih Madon živijo v nadaljnji kiparski produkciji te vrste v poznejšem obdobju 15. stoletja in kje je treba iskati njihovo izhodišče.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je prispeval k razvoju umetnostne zgodovine kot znanstvene discipline predvsem na naslednjih področjih: vizualna in funkcionalna analiza posameznih umetnostnih del, naročniške študije (patronage studies), medijske študije, kulturna in umetnostna geografija, umetnostna topografija
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenski umetnostni patrimonij obravnavane dobe je bil vključen v širši regionalni in nadregionalni okvir, kar prispeva k njegovi promociji na evropski ravni in s tem tudi promociji države, na drugi strani pa h krepitvi nacionalne zavesti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
