Projekti / Programi
EVROPSKE MULTIKULTURNE REGIJE MED DRUŽBENO-PROSTORSKO KONVERGENCO IN DIVERGENCO
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.12.02 |
Humanistika |
Geografija |
Družbena geografija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S230 |
Družboslovje |
Družbena geografija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
Politična geografija, evropske multikulturne regije, planiranje družbene in prostorske integracije, čezmejno funkcionalno povezovanje
Raziskovalci (8)
Organizacije (1)
Povzetek
Proučevanje sočasnih procesov družbene in prostorske konvergence ter divergence postaja ključni dejavnik razumevanja možnosti ne le horizontalne, temveč tudi vertikalne integracije v Evropi, in s tem zaviralnih in spodbujevalnih elementov in faktorjev nove evropske paradigme "združenosti v različnosti". Še posebej se želi raziskovalni projekt posvetiti komparativni obravnavi evropskih obmejnih in multikulturnih regij, kjer so sočasni procesi družbene in prostorske konvergence in divergence najbolj izraziti in omogočajo razvoj tako potencialnih konfliktnih kot koeksistenčnih družbenih odnosov ter “odprtih” in “zaprtih” prostorskih politik. V tem smislu želi projekt z razumevanjem in usmerjanjem razvojnih možnosti multikulturnih in obmejnih regij razvijati tudi nov integracijski model, ki bo na primeru Slovenije in njenih kontaktnih prostorov preverjal komparativne razvojne možnosti za horizontalne in vertikalne integracijske procese v bodoči združeni Evropi.
V širšem političnogeografskem okviru bo raziskovalni projekt na podlagi posebne metodologije, ki jo je razvil vodja projekta, podrobneje proučeval tipologijo obmejnih območij, stopnjo funkcionalne in družbeno-kulturne povezanosti obmejnega prebivalstva, oblike institucionalnega čezmejnega povezovanja ter stopnjo usklajenosti družbenega in prostorskega planiranja na primeru slovenskih ter drugih sorodnih evropskih multikulturnih območij. Obravnavani bodo elementi in faktorji, ki spodbujajo odnosno zavirajo čezmejno komunikacijo in integracijo, v tem okviru pa tudi položaj in vloga lokalnih skupnosti in manjšin pri medkulturnem in funkcionalnem družbenem povezovanju. Obravnavani bodo nadalje vplivi uveljavljanja in odpravljanja mejnih pregrad na družbo in prostor po vstopu Slovenije v EU in v schengenski prostor, opravljene pa bodo tudi primerjalne študije procesov in problemov obmejnih in stičnih prostorov na slovenski in širši evropski ravni, še zlasti v razmerju med zahodnoevropsko prakso institucionalne integracije, srednjeevropskim funkcionalnim čezmejnim povezovanjem ter še odprtimi problemi potencialno konfliktnih stičnih območij v jugovzhodni Evropi. Obravnavani bodo nadalje problemi prostorske dekoncentracije in decentralizacije ter trajnostnega prostorskega razvoja, ki bodo pripomogli k razvoju ustreznejše organizacije prostora za potrebe čezmejnega planiranja in ustreznejših prostorskih politik na nacionalni in transnacionalni ravni, upoštevajoč tudi problematiko prostorske organizacije pri izvajanju evropskih programov čezmejnega sodelovanja. V sondnih študijah bodo nato obdelani problemi migracij, identitete in medkulturne komunikacije kot dejavnika razumevanja družbenih in kulturnih razsežnosti v multikulturnih in obmejnih regijah ter potencialov medkulturnih povezav in družbene integracije. Proučeni bodo potenciali medkulturne empatije kot sredstva za preprečevanje nacionalizmov, napetosti in nerazumevanja med etničnimi skupinami ter avtohtonimi in neavtohtonimi družbenimi skupinami. V tem okviru bodo obdelani problemi součinkovanja med individualno, kolektivno in multiplo identiteto v procesih integracije in globalizacije, vprašanja različne interpretacije preteklih zgodovinskih dogajanj in potenciali za razvijanje skupnih medkulturnih programov.
Splošni cilj projekta je, da se Slovenijo in slovenska območja družbenega in kulturnega stika v primerjalnem razmerju z drugimi evropskimi obmejnimi in multikulturnimi območji razvija v “model” evropskega povezovanja oziroma v “model” za proučevanje in usmerjanje konkretnih možnosti družbene in prostorske integracije (konvergence) v pogojih kulturne in politične “različnosti” (divergence). Dosedanja raziskovalna usmerjenost in uspešnost vodje projekta ter članov projektne skupine ter njihova mednarodna vpetost predstavljajo nedvomno dobro podlago za uspešno realizacijo zastavljenih projektnih ciljev in vsebin.
Pomen za razvoj znanosti
Eden izmed ključnih problemov sodobne Evrope je poiskati novo rešitev lastni razvojni dilemi, in sicer kako je možno paradigmo »združenosti v različnosti« uresničiti v množici različnih interesov in ob različnih »specifičnih težah« posameznih držav, regionalnih skupnosti, jezikovnih skupin in teritorialnih enot. Od uspeha in možnosti uveljavljanja integracijskih modelov v Evropi pa je navsezadnje odvisna ne le njena prihodnost, ampak tudi prihodnost precejšnjega dela sveta, ki se sklicuje na njene civilizacijske dosežke. Toda te nove razvojne možnosti in to novo družbeno paradigmo bo treba najprej preveriti in aplicirati v številnih evropskih kontaktnih prostorih oziroma območjih družbenega in kulturnega stika. Tu ne gre toliko za “upravljanje” meddržavnih prostorov v smislu organizacije in usmerjanja funkcionalnih gospodarskih, socialnih in upravnih enot ter odpravljanja notranjih meja in pregrad čezmejnemu in siceršnjemu pretoku ljudi, blaga, storitev in kapitala, kolikor za “upravljanje” potencialnih konfliktov in potencialnih koeksistenčnih oblik med različnimi narodi, etničnimi in jezikovnimi skupinami, med tradicijo in modernostjo, med ethnosom in demosom. Odprava teh zadnjih in najbolj persistentnih “meja” bo morala dokončno odpraviti tudi tradicionalno etnocentrično dojemanje družbenih prostorov in družbenih procesov ter nacionalistični ekskluzivizem “drugih” in “drugačnih”. Evropsko sobivanje nam pomaga razumeti, da se v okviru EU na relativno kratkih razdaljah srečujemo ne le z različnimi nacionalnimi ali državnimi identitetami, ampak s še številnejšimi etničnimi in regionalnimi identitetami ter z različnimi jezikovnimi praksami. Zmotno pa bi bilo regionalnim skupnostim pripisati le vlogo ohranjevalcev lastnega avtohtonega ozemlja oziroma svoje izvorne kulturne pokrajine, saj prevzemajo v sodobnih razvojnih procesih tudi novo vlogo v povezovanju obmejnih prostorov ter vzpostavljanju koeksistenčnih in integracijskih praks, še zlasti tedaj, ko je potrebno tudi rekonstruirati nekdanje skupne funkcionalne prostore. Raziskovanja družbenih in prostorskih procesov in fenomenov v tako imenovanih “kontaktnih prostorih” kažejo na to, da je treba nov evropski “skupni dom” zgraditi ne le “z vrha”, kakor se je to počenjalo v zadnjih desetletjih, ampak tudi “z dna”. Slovenija pa je kot mala država v evropskem merilu tisto okolje, kjer se “dno” in “vrh” srečujeta in prepletata in bi zato lahko služila ne le kot “model” za proučevanje učinkov integracijskih procesov na razvoj njenih tako številnih “kontaktnih” območjih, kakor smo raziskovalci v preteklosti že pokazali in dokazali, ampak tudi kot “model” za uveljavljanje same bodoče evropske podobe. Tudi zaradi tega postaja po našem mnenju potreba po proučevanju oblik medkulturnega dialoga in sožitja v evropskih območjih družbenega in kulturnega stika tako pomembna in nujna. Visoka mednarodna odmevnost opravljenega raziskovalnega dela v okviru projektne skupine potrjuje pomen obravnavanih raziskovalnih vsebin ter njegovo mednarodno primerljivost in uspešnost.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovanje strukture, vloge in potencialov obmejnih, tradicionalno perifernih območij ter čezmejnega povezovanja v procesih integracije in globalizacije ima nedvomno izredno pomembno evropsko uporabnost in je tudi ena od najbolj pomembnih topik evropskih projektov. Raziskovalni rezultati pri proučevanju obmejnosti na primeru slovenskih in drugih evropskih multikulturnih in obmejnih območij, se lahko uporabijo kot podlaga za ustvarjanje zadovoljivega koncepta transnacionalnega povezovanja in transnacionalnih razvojnih politik v sodobnih konsociacijah. Raziskovanje problematike obmejnosti in čezmejne soodvisnosti ter sočasne povezanosti in različnosti v območjih družbenga in kulturnega stika pa je za Slovenijo uporabno v povezavi s spremembami okolja znanja in potrebami sodobnega upravljanja države v procesih tranzicije in globalizacije, ki vnašajo tudi potencialno negativne socialne trende (marginalizacija, protekcionizem, ksenofobičnost, nestrpnost). S tem bodo relevantni za širši družbeni razvoj, uporabni pa bodo istočasno tudi pri razvoju posebnih študijskih smeri, ki bodo prispevale k boljšemu “upravljanju” in “gospodarjenju” s slovenskimi in evropskimi območji družbenega in kulturnega stika. Projekt bo tako lahko prispeval k oblikovanju sodobnih politik družbene integracije na lokalnem in nacionalnem nivoju. Rezultati projekta bodo omogočili nadalje oblikovanje lokalnih, regionalnih in nacionalnih politik in praks delovanja ter razvojnih planov, ki bodo celovito promovirali in spodbujali trajnostni razvoj v slovenskih obmejnih območjih in medkulturno sobivanje, ob hkratnem aktivnem ohranjanju slovenske kulture in jezika v koeksistenci z drugimi avtohtonimi in priseljeniškimi jeziki in kulturami. Raziskovalni rezultati imajo v slovenskem in širšem evropskem prostoru nedvomno uporabno vrednost tudi v okviru oblikovanja integriranih vladnih, nevladnih ter medvladnih razvojnih politik na področju prostorskega in družbenega planiranja v pogojih schengenskega funkcionalnega in institucionalnega čezmejnega povezovanja oziroma posameznih ukrepov/programov. V splošnem bo razvoj skladnejšega regionalnega razvoja Slovenije omogočal ohranjanje in razvoj poselitvenega in gravitacijskega potenciala obmejnih območij Slovenije v odnosu do makroregionalnih urbanih središč po vključitvi Slovenije v EU in v schengenski prostor. Zato bo projektna raziskovalna vsebina s razvijanjem trajnostnega prostorskega in družbenega razvoja slovenskih območij družbenega in kulturnega stika prispevala k njihovemu integriranemu upravljanju in tako tudi k ohranjanju in razvijanju naravne in kulturne dediščine. Prispeval bo tudi k razvoju družbene infrastrukture na lokalnem in regionalnem nivoju, saj bo pripomogel k ustreznejšemu planiranju tako instutucionalnega kot funkcionalnega čezmejnega sodelovanja, ovrednotenje multikulturnih značilnosti slovenskih in drugih obmejnih regij pa bo seveda prispevalo tudi k splošnemu kulturnemu razvoju obravnavanih območij.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
