Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Glasbenoestetsko ozadje ljubljanskega koncertnega življenja v 19. stoletju: od 1794 do 1872

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.08.00  Humanistika  Muzikologija   

Koda Veda Področje
H320  Humanistične vede  Muzikologija 
Ključne besede
slovenska glasbena praksa, slovenska glasba v 19. stoletju, estetika glasbe, sociologija glasbe
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  12243  dr. Matjaž Barbo  Muzikologija  Raziskovalec  2010 - 2013  473 
2.  23445  dr. Katarina Bogunović Hočevar  Muzikologija  Raziskovalec  2010 - 2011  54 
3.  15372  dr. Nataša Cigoj Krstulović  Muzikologija  Raziskovalec  2010 - 2013  147 
4.  31215  dr. Klemen Grabnar  Muzikologija  Mladi raziskovalec  2010 - 2013  114 
5.  13137  dr. Metoda Kokole  Muzikologija  Raziskovalec  2010 - 2013  411 
6.  13612  dr. Aleš Nagode  Muzikologija  Raziskovalec  2010 - 2013  326 
7.  21771  dr. Gregor Pompe  Muzikologija  Raziskovalec  2010 - 2013  347 
8.  31853  dr. Tjaša Ribizel  Muzikologija  Mladi raziskovalec  2010 - 2013  74 
9.  09622  dr. Jurij Snoj  Muzikologija  Raziskovalec  2010 - 2013  299 
10.  15699  dr. Leon Stefanija  Muzikologija  Vodja projekta/programa  2010 - 2013  457 
11.  32212  dr. Nejc Sukljan  Muzikologija  Raziskovalec  2010 - 2013  67 
12.  27509  dr. Katarina Šter  Humanistika  Mladi raziskovalec  2010  382 
13.  25584  dr. Jernej Weiss  Muzikologija  Raziskovalec  2010 - 2013  436 
14.  29393  dr. Maruša Zupančič  Muzikologija  Raziskovalec  2012  61 
15.  32538  Sara Železnik  Muzikologija  Raziskovalec  2010 - 2013 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  93.582 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.435 
Povzetek
Leta 1794 je bila v Ljubljani ustanovljena Filharmonična družba, katere glavni namen je bil organiziranje koncertov sočasne glasbe. Sporedi koncertov so znani vse od leta 1811 dalje in do ustanovitve Glasbene matice (1872), druge enako pomembne glasbene institucije na Slovenskem, je družba priredila več sto koncertnih večerov. O delovanju družbe in o koncertih je s kritiškimi zapisi in raznovrstnimi noticami poročalo dnevno časopisje (Laibacher Zeitung, Illyrisches Blatt). Delovanje ljubljanske Filharmonične družbe je z glasbenozgodovinopisnega stališča dobro poznano, (Kuret, Filharmonična družba), manj pa so raziskana glasbenoestetska ozadja prizadevanja ljubljanskih filharmonikov. 19. stol. je bil čas, ko se je v nemško govorečem kulturnem prostoru pojavila razločna, iz sočasnih filozofskih tokov izvirajoča misel o glasbi. E. T. A. Hoffman, R. Schumann, E. Hanslick idr. so s svojim esejističnim in kritiškim pisanjem ustvarili filozofsko utemeljeno refleksijo o glasbi, ki se je po eni strani oblikovala na osnovi sočasnega glasbenega življenja, po drugi pa ga odločujoče sooblikovala. Nedvomno je bilo glasbeno dogajanje v Ljubljani del širših umetnostnih tokov in tako se postavlja vprašanje, katera estetska ozadja so bodisi implicitno ali eksplicitno vodila ljubljansko koncertno življenje v času do ustanovitve Glasbene matice. V študijskem, delovnem smislu pomeni to interpretiranje sporedov Filharmonične družbe z vidika glasbenoestetskih tokov časa, prav tako pa tudi branje ljubljanske glasbene kritike na ozadju miselnih in estetskih tokov 19. stol. – Pričakovati je, da bo interpretiranje glasbenega dogajanja v Ljubljani na ozadju filozofskih in glasbenoestetskih tokov časa značilno osvetlilo kulturno vzdušje slovenske prestolnice v času pred razločno uveljavitvijo slovenske nacionalne glasbene kulture.
Pomen za razvoj znanosti
Znanstvenoraziskovalno delo projekta obravnava vlogo in pomen glasbenega življenja v Ljubljani v 19. stoletju znotraj zahodnoevropskega konteksta in kot njegov sestavni del. Posebni vidiki obravnave te povezanosti so v razpravah podani izsledki o posameznih obdobjih, ustanovah, ustvarjalcih, še posebej predstavitve izsledkov na mednarodnih znanstvenih srečanjih. Poseben pomen ima redno in že utečeno mednarodno sodelovanje za popis starih in novih glasbenih virov (RISM, Frankfurt; RILM, New York; RIPM), s katerim je slovenski delež v svetovni zgodovini glasbe tudi ustrezno predstavljen. Pomemben stranski dosežek predlaganega projekta je tudi oblikovanje izhodišč in katalogizacija pomembnega deleža zapisov slovenske glasbene bibliografije. Na tak način pridobljena analiza stanja slovenske glasbe v 19. stoletju omogoča nadaljnje primerjalne študije tako v okviru muzikologije kakor tudi v interdisciplinarnih raziskavah, povezanih z glasbo.
Pomen za razvoj Slovenije
V širšem evropskem okviru se zadnja desetletja vzpostavlja potreba po integralnem primerjalnem spoznavanju različnih nacionalnih glasbenih kultur, ki so se razvijale zlasti od 19. stoletja naprej v različne smeri, z različno intenziteto in različnimi rezultati. Pridobljena spoznanja o ustroju glasbene kulture na današnjem Slovenskem v obdobju, ko je bilo to področje tesno vpeto v inerkulturno podobo Avstrijskega Cesarstva, omogoča boljše razumevanje in večjo odprtost za sprejemanje in sintetiziranje kulturnih vplivov v sodobnem globaliziranem svetu. Opravljeno delo na projektu ponuja možnost enakovrednega vključevanja slovenske glasbene kulture v obzorje evropskih in svetovnih muzikoloških študij.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno