Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Teološki ekofeminizem in sodobna ekološka kriza

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.11.00  Humanistika  Teologija   

Koda Veda Področje
H160  Humanistične vede  Splošna, sistematična in praktična krščanska teologija 

Koda Veda Področje
6.03  Humanistične vede  Filozofija, religija in etika 
Ključne besede
ekološka kriza, superiornost človeka nad naravo, patriarhalni androcentrizem, teološki eko-feminizem, procesna teologija, okoljski pragmatizem, globinska ekologija in trajnostni razvoj, etična paradigma teološkega eko-feminizma, teološki eko-feminizem v mediteranskem kontekstu.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  22368  dr. Nadja Furlan Štante  Teologija  Vodja  2010 - 2013  255 
2.  29045  dr. Tomaž Grušovnik  Filozofija  Raziskovalec  2010 - 2013  383 
3.  25539  dr. Ana Kralj  Sociologija  Raziskovalec  2010 - 2012  121 
4.  18056  dr. Anton Mlinar  Humanistika  Raziskovalec  2010 - 2013  337 
5.  18581  dr. Mateja Sedmak  Sociologija  Raziskovalec  2010 - 2012  544 
6.  28827  dr. Peter Sekloča  Politične vede  Raziskovalec  2010 - 2013  87 
7.  18054  dr. Lenart Škof  Filozofija  Raziskovalec  2010 - 2013  511 
8.  29337  dr. Polona Tratnik  Filozofija  Raziskovalec  2011 - 2013  378 
9.  30610  dr. Barbara Zorman  Literarne vede  Raziskovalec  2010 - 2013  167 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  14.183 
Povzetek
Dojemanje narave in odnosa človek-narava je tudi v slovenskem družbeno-religijskem prostoru globoko zaznamovano s kolektivnim spominom dominacije človeka nad naravo. Kljub vse-večji ekološki osveščenosti, ki je v veliki večini primerov vzniknila iz občutka strahu pred ekološko katastrofo, temeljna etika oziroma vzorec ostaja enak. Stereotip človekove superiornosti v odnosu do narave ostaja globoko usidran v kolektivni zavesti. V tem segmentu je pozitiven doprinos teološkega eko-feminizma izjemnega pomena. Le-ta s pomočjo kritičnega zgodovinskega pregleda posameznih verskih izročil razkriva in razbija predsodek modela superiornosti človeka nad naravo. Teološki eko-feminizem je namreč globalni medverski pojav, ki poudarja etiko temeljne vzajemnosti in soodvisnosti vseh odnosov v mreži življenja. Eko-feminizem s filozofskega vidika združi dve obliki zapostavljenosti: nasilje nad ženskami in nasilje nad naravo in planetom. Skupni imenovalec obeh oblik nasilja je patriarhalni sistem, ki je v obeh primerih izvor nasilja. Eko-feminizem gradi iz misli, da so vsa živa bitja medseboj povezana in tako medsebojno vplivajo eden na drugega. V stvarstvu vidi eno telo, ki v sebi združuje različne ekosisteme. Mnoštvo različnosti, ki je združeno in povezano v medsebojnem sožitju v enosti. Eko-feminizem, patriarhalni sistem doživlja kot nasprotujoč sistem, ki gradi na hierarhičnem odnosu in se ne zaveda enosti in povezanosti živih bitji. Zato patriarhalni sistem ruši to harmonično povezanost moškega in ženske, človeka in narave. Je torej škodljivec, ki tako na naravo kot na ljudi deluje uničujoče. Eko-feminizem si tako prizadeva za "novo zavest", ki bi tako moške kot ženske naučila živeti in delovati v medsebojnem sožitju in v sožitju z naravo. Nastal je v drugem valu feminizma. Kot oblika krščanske feministične teologije se je pojavil v začetku sedemdesetih let. Glavni predstavnici krščanskega eko-feminizma sta Rosemary Radford Ruether in Sallie McFague. Tema so se kasneje pridružile še številne kolegice feministične teologije tretjega sveta. Področje teološkega eko-feminizma v kontekstu feministične teologije in religijskega feminizma je v Sloveniji pionirsko področje, ki še ni našlo pravega mesta v akademskih znanstvenih sferah in je praktično še neraziskano in nepoznano področje, ki čaka temeljitejše umeščenosti in razvoja. Projekt bo tako v širšem kontekstu razvijal vprašanje teološkega eko-feminizma v mediteranskem kontekstu. V ožjem kontekstu pa se bo projekt opredelil na izoblikovanje modela slovenskega teološkega eko-feminizma. V naši raziskavi bomo nadaljevali z raziskavami simbolične povezave med inferiornostjo žensk in inferiornostjo narave v mediteranskih deželah oziroma v Sloveniji. Splošno, teoretično raven (dela in izsledke vodilnih predstavnic krščanske eko-teologije) bomo uporabili za pomoč pri oblikovanju modela slovenskega teološkega eko-feminizma (s poudarkom na krščanstvu, ki je kot religijski sistem najbolj zaznamoval slovensko zgodovinsko in družbeno realnost in je v tem smislu močan soustvarjalec in sooblikovalec kolektivne zavesti in spomina slovenskega naroda). Projekt bo omogočil globlje uvide v problematiko dojemanja narave in odnosa človek-narava, in sicer ne toliko na teoretični ravni, marveč na študiju primera. Program raziskovalnega projekta ima tri dele, ki časovno sovpadajo z obdobjem treh let. Prvi del (prvo leto) s pomočjo teoretično-zgodovinskega pregleda in analize razišče dojemanje narave in odnosa človek-narava v slovenskem družbeno-religijskem prostoru in kontekstu (poudarek na krščanstvu). Drugi del (drugo leto) prepoznava in zasleduje vplivnost kolektivnega spomina dominacije človeka nad naravo v sodobni slovenski krščanski družbeno-religijski sferi (metoda kvantitativnih raziskav na reprezentativnem vzorcu Slovencev). Tretji del (tretje leto) pa s pomočjo izsledkov analize in hermenevtičnega ključa krščanske feministične teologije izoblikuje model slovenskega teološkega eko-feminizma.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati projekta v širšem kontekstu razvijajo vprašanje teološkega eko-feminizma v mediteransko-slovenskem kontekstu. Rezultati raziskav so v tem segmentu izvirni prispevki k sodobni teoriji teološkega eko-feminizma ter prispevki pri oblikovanju širših družbenih politik trajnostnega razvoja v smislu preseganja antropocentrizma ter negativnih stereotipnih dojemanj odnosa človek-narava. Izoblikovanje modela slovenskega teološkega eko-feminizma je posledično omogočilo vključitev v svetovno mrežo teološke eko-feministične znanosti. To je ključni doprinos projekta za razvoj znanosti v širšem svetovnem znanstvenem merilu. Pomen stroke za Slovenijo: Projekt je omogočil preboj tematike, ki je bila v Sloveniji poprej pionirsko področje. S pomočjo rezultatov projekta je tako področje teološkega ekofeminizma v kontekstu feministične teologije in religijskega feminizma, ki je bilo poprej v akademskih znanstvenih sferah praktično še neraziskano in nepoznano področje, dobilo svojo mesto in prepoznavnost. Prav tako so rezultati projekta omogočili preboj neposrednih vsebin, posvečenih etiki teološkega eko-feminizma, globinski ekologiji in etiki trajnostnega razvoja oziroma vzgoji za trajnostni razvoj, v študijske programe slovenskih univerz. Projekt je tako omogočil globlje uvide v problematiko dojemanja narave in odnosa človek-narava v mediteransko-slovenskem kontekstu.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati so pripomogli k razbijanju močno zakoreninjenega predsodka človekove superiornosti v odnosu do narave in k preobrazbi patriarhalno-antropocentrične paradigme. To posledično pripelje do poskusa vzpostavitve novih platform vrednotenja in odnosa človeka do narave, z navezavo na področje etike v izobraževanju pa bo vpliv rezultatov segal tudi na področje vzgoje za vrednote humanega (senzibilizacija) in trajnostnega odnosa do našega življenjskega okolja. Rezultati so segli v področje izboljšanja družbenih politik na najširšem področju varovanja življenja, vključno s pravnim varstvom naravnih okolij. Prav tako je vplivnost rezultatov projekta zaznavna in usmerjena na regulativo religijske (v našem primeru večinske katoliške cerkve) sfere. Saj bi implikacija rezultatov projekta v vsakdanjo prakso, vzgojo in življenje katoliške cerkve močno pripomogla k dvigu kolektivne ekološke zavesti slovenskega naroda. Projekt je v delu, ki se je navezoval na trajnostni razvoj in vzgojo, nagovarjal najširši krog akterjev v vzgoji in izobraževanju in jim ponudil tako nove teoretsko-metodološke kakor nove praktične smernice za delovanje na področju izboljšanja dostopnosti tovrstnih znanj najširšemu krogu ljudi. V okviru projekta smo vzgojili nove kadre (mlade raziskovalce/raziskovalne asistente/pedagoške asistente) za deficitarno področje, tj. področje, ki v Sloveniji še ni zastopano v okviru filozofskih in širše humanističnih ved. Preko projekta smo se vključevali v mednarodne izmenjave (bilaterale in raziskovalni obiski ter gostovanja priznanih tujih raziskovalcev in pedagogov).
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno