Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Slovenska svetovna književnost: umeščanje svetovne književnosti v nacionalni literarni sistem

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.07.00  Humanistika  Literarne vede   

Koda Veda Področje
H390  Humanistične vede  Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija 

Koda Veda Področje
6.02  Humanistične vede  Jeziki in književnost 
Ključne besede
svetovna književnost, slovenska književnost, literarni sistem, svetovni sistemi, literarni in kulturni transfer
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  29396  dr. Monika Deželak Trojar  Literarne vede  Mladi raziskovalec  2010 - 2013  103 
2.  02553  dr. Marjan Dolgan  Literarne vede  Raziskovalec  2010 - 2013  1.143 
3.  21450  dr. Marijan Dović  Literarne vede  Raziskovalec  2010 - 2013  555 
4.  30792  dr. Jernej Habjan  Literarne vede  Raziskovalec  2011 - 2013  184 
5.  06442  dr. Marko Juvan  Literarne vede  Vodja projekta/programa  2010 - 2013  709 
6.  01397  dr. Alenka Koron  Humanistika  Raziskovalec  2010 - 2013  257 
7.  16207  dr. Matija Ogrin  Literarne vede  Raziskovalec  2010 - 2013  480 
8.  04280  mag. Jola Jožica Škulj  Literarne vede  Raziskovalec  2010 - 2013  342 
9.  24714  dr. Luka Vidmar  Literarne vede  Raziskovalec  2010 - 2011  467 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
Povzetek
Triletni projekt bo razvil teorijo svetovnega literarnega sistema in skušal v njenem okviru transdisciplinarno (primerjalna književnost, polisistemska teorija, literarna in kulturna zgodovina, semiotika kulture, zgodovina kulturnih transferjev, knjige in socialnih omrežij) dokazati na literarnozgodovinskem gradivu iz slovenske književnosti od 17. do prve polovice 20. stoletja naslednje hipoteze: · da si je slovenska književnost – opazovana kot srednjeevropski periferni literarni sistem, umeščen v gospodarsko in politično polperiferijo – od konca 18. stoletja vzpostavljala narodno identiteto, tekstualno in institucionalno strukturo ter repertoar z avtopoetičnim nanašanjem na lastni kulturni spomin in tradicijo, z utrjevanjem konvencij estetske avtonomije, obenem pa tudi mednarodno, prek zavesti o jezikovno-kulturni alteriteti svojih evropskih literarnih kontekstov ter razmerij s svetovnim literarnim sistemom: s prisvajanjem in preoblikovanjem transjezikovnih evropskih kulturnih matric, s kulturnimi transferji in interferencami z repertoarji antične klasike in modernih nacionalnih književnosti (centralnih in obrobnih); · da so se svetovljanske podlage za slovensko beletristiko oblikovale že v njenih starejših obdobjih, zlasti v učeni kulturi in retorski prozi baroka; · da se je tudi svetovna književnost – razumljena kot sistem transnacionalnih literarnih interakcij, vrednostni pojem in univerzalni kanon – vzpostavljala in reproducirala od 19. stoletja naprej prek partikularnih, nacionalno dojetih literarnih polj (kakršno je tudi slovensko), prek njihovih lokalnih perspektiv in repertoarjev; na njeno strukturo so vplivala neenakopravna, asimetrična razmerja med sistemskimi središči in obrobji; · da je obrobje svetovnega literarnega sistema, v katerega se umešča tudi »mali« slovenski literarni sistem, strukturno postavljeno pretežno v sprejemalno vlogo, vendar pa je že s svojim položajem, še bolj pa s sinkretičnimi invencijami konstitutivno za obstoj tega sistema in celo za reprodukcijo njegovih centrov. Izhodišče projekta je ideja, da je svetovna književnost vedno že »glokalizirana«. Vsaka nacionalna literatura, regija, migracija, vsak večkulturni prostor ima svojo verzijo svetovne književnosti – tudi slovenska. Imenujemo jo »slovenska« svetovna književnost. Sledili bomo razvoju slovenskih pojmovanj svetovne književnosti in njenim verzijam svetovnega kanona. Zgodovinsko bomo opazovali potek kulturnega transferja in medbesedilnega predelovanja arhivov iz svetovnega literarnega sistema. Končni cilj bo ugotoviti, kako se je v svetu – virtualno, izjemoma pa tudi dejansko – pozicionirala slovenska književnost v raznih obdobjih svojega razvoja. Namen projekta je raziskati tipologijo in razvoj odnosov med svetovnim in slovenskim literarnim sistemom, ob tem pa odgovoriti na vprašanja: Kako in v kakšnih materialnih pogojih se je na Slovenskem oblikovala zavest o tujih kulturah, civilizacijah in svetovni književnosti? Kako in zakaj so se repertoarji iz svetovne književnosti vpisovali v tekste, konvencije, medije, ustanove in prakse slovenskega literarnega sistema? Kateri modeli so bili izbrani in čemu? Kako so bili literarni in kulturni transferji predelani? S kakšnimi cilji? Kako so akterji »malega« nacionalnega sistema dojemali svetovno obzorje in svoj položaj v njem? V raziskavo bomo zajeli tudi evropske kontekste, globalno imaginacijo in kozmopolitstvo starejšega slovenskega slovstva in njegovih kulturnih institucij, vendar pa se bomo osredotočili na procese, ko se literarni sistem že skuša estetsko avtonomizirati. Gre za čas od narodnega preroda v 18. stoletju, ko se porodi namerna beletristična produkcija v slovenskem jeziku, prek 19. stoletja, v katerem sta po Evropi in na Slovenskem zakrožili koncepciji nacionalne in svetovne književnosti, do modernističnega kozmopolitizma med obema svetovnima vojnama, ko se v slovenski primerjalni literarni vedi izoblikuje teoretski in zgodovinopisni pojem svetovne knj
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je raziskal odnose med ekonomskimi in literarno-kulturnimi procesi globalizacije. K razvoju literarne vede in humanističnih disciplin je prispeval z razlago vzajemnih determiniranj družbenih diskurzov. Nadgradil je nove teorije svetovnega literarnega sistema in jih preskusil na novih gradivih. V to metodologijo je vključil zgodovino literarno-kulturnih transferjev, teorijo socialnih omrežij, semiotiko kulturnih prostorov in medliterarno medbesedilnost. Tako je sodeloval v razvoju transnacionalne literarne komparativistike in jo apliciral na gradiva, ki jih ta še ne pozna. Uveljavil je »glokalizirano«, kompleksno in decentralizirano koncepcijo svetovne književnosti, obenem pa nacionalno literarno zgodovino postavil v transnacionalni okvir. Prek pluralistične perspektive na »planetarno«, večjezično in kulturno prepleteno eksistenco literature je analiziral vzvode, ki v svetovnem literarnem sistemu (prek centrov in periferij) vzpostavljajo asimetrije v komunikaciji in pretoku kulturnega blaga. Na primeru enega izmed perifernih literarnih sistemov (slovenskega) je pokazal, da ti niso reducirani na pasivno predelavo središčnih spodbud. Tudi obrobje proizvaja singularne literarne invencije, katerih globalna vloga pa je v glavnem virtualna. Čeprav perifernim singularnostim v izjemnih primerih uspe, da se dejansko uveljavijo zunaj svojega jezikovno-kulturnega območja, pa so svetovna literarna obrobja že s položajem in funkcijami konstitutivna za obstoj sistema in reprodukcijo središč. Osvetlitev tega dejstva je prispevala k »dekolonizaciji« primerjalne literarne vede in kritiki zahodnega centrizma, pa tudi k sproščanju resentimentov »metodološkega nacionalizma« v nacionalnih literarnih zgodovinah (tudi slovenski). Projekt je na slovenskih primerih pokazal, da se je svetovni literarni sistem oblikoval vzporedno z nacionalnimi sistemi in medliterarnimi skupnostmi oziroma centrizmi. S tem je razvil novejše poglede na interaktivno vzpostavljanje (nacionalnih) kulturnih identitet in na kompleksnost svetovne književnosti. Projekt je omogočil nove interpretacije slovenske literarne in kulturne zgodovine. Njene vpetosti v transnacionalne kulturne procese in svetovni literarni sistem ni razlagal z uveljavljeno komparativistično metodo paradigmo vplivov in mednarodnih literarnih tokov, temveč sistemsko, z opazovanjem literarno-kulturnih transferjev in medliterarnih interferenc na ravneh medijev, institucij, kulturnih praks, tekstov, form in žanrov, akterjev in njihovih socialnih omrežij. Slovenska književnost je razložena kot eden izmed »malih«, perifernih literarnih sistemov, značilnih za ekonomsko-politično polperiferijo Srednje in Vzhodne Evrope. Kot takšna se je izkazala za aktivno soustvarjalko svetovnega literarnega sistema.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt je zgodovinsko osvetlil pomen družbene infrastrukture za razvoj kulture v domačem okolju in za transferje med slovensko družbo in preostalo Evropo in svetom. Projekt je opozoril na posredniško vlogo izobraževalnih ustanov, knjižnic, občil, založb itd. Rezultati projekta so uporabni pri snovanju strategij slovenskih kulturnih politik v globaliziranem kontekstu (med drugim glede šolskih kurikulov, univerzitetnih in inštitutskih raziskovalnih programov, knjižničnih fondov, javno financiranih založniških programov). Raziskava je opozorila na probleme, pa tudi na priložnosti, ki izhajajo iz prehodnega in polperifernega položaja slovenskega literarnega polja. Projekt je razvoj slovenskega literarnega in družbenega življenja obravnaval historično, kot rezultat procesov na ravni svetovnega sistema in v okviru medliterarnih skupnosti v Evropi. V fazi realizacije in diseminacije projekta so slovenski raziskovalci vzpostavili stik z najsodobnejšo mednarodno humanistično znanostjo. Mednarodna relevantnost projekta je prispevala k večji prepoznavnosti slovenske humanistike.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno