Projekti / Programi
Analize materialne kulture primorskih mest - preučevanje dinamike gospodarskih, družbenih in urbanističnih razvojnih procesov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.02.00 |
Humanistika |
Arheologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H340 |
Humanistične vede |
Arheologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
Urbana arheologija, Materialna kultura, pozna antika, Srednji in novi vek, Geneza urbanih naselij
Raziskovalci (11)
Organizacije (1)
Povzetek
Izhodišče projekta je raziskava, ki povezuje klasično arheološko metodologijo z uporabo tehnologij informacijske družbe. Njegov namen je povzeti in ovrednotiti stanje in vedenje o materialni kulturi primorskih mest, ki izhaja iz arheoloških raziskav. Intenzivna gradbena dejavnost je bila neposreden vzrok za številne terenske raziskave, ki so v zadnjih desetletjih prinesle veliko število materialnih virov, ki še niso bili v celoti ovrednoteni, primerjalno analizirani niti ustrezno objavljeni.
Projekt predstavlja kompleksno in celovito študijo procesov, ki so vplivali na oblikovanje in zgodovino primorskih mest, s poudarkom na razvoju Kopra. Zaradi lege so bila mesta izpostavljena številnim vplivom, ki so prihajali tako po morju kot tudi iz celine ter so ustvarili večkulturno osnovo za njihov nastanek in razvoj. Te vplive zasledimo v značilnosti materialnih ostankov iz arheoloških kontekstov ter nam ponujajo tako informacije o urbanističnem in arhitekturnem razvoju mesta kot tudi o družbenem, kulturnem in gospodarskem značaju mest – o prebivalcih, navadah, proizvodnji, trgovini ter vrsti drugih aspektov vsakdanjega življenja v vrsti zgodovinskih obdobij.
Kompleksna študija temelječa na celoviti raziskavi materialnih virov s poudarkom na analizah drobnih predmetov in arhitekture bo omogočila identifikacijo modelov nastanka in razvoja jadranskih in do določene meje tudi sredozemskih mest v širokem časovnem razponu od antike do danes. Zaradi pomanjkanja sredstev in metodologije tovrstne študije do sedaj niso bile izpeljane.
Metodologija projekta bo usmerjena v uporabo nedestruktivnih metod, ki jih omogočajo nove tehnologije. Projekt želi z raziskavo virov, zapisov in objav najprej dokumentirati trenutno stanje raziskav, zato bo v začetni fazi delo baziralo na zbiranju podatkov, pripravi baze podatkov, bibliografske baze, kartiranju po posameznih temah, časovnih intervalih razvoja. Sledilo bo dopolnjevanje podatkov iz poročil o izkopavanjih in zbiranje informacij neobjavljenih podatkov, skupaj s preverjanjem pisnih poročil v pristojnih javnih zavodih, ki so zadolženi za varstvo dediščine in vseh, ki hranijo tovrstno gradivo.
Poglaviten cilj raziskave je znanstvena analiza arheoloških podatkov pridobljenih na zaščitnih izkopavanjih obalnih mest Slovenije in njihovega zaledja in vključitev rezultatov v že znano zgodovinsko sliko oz. noveliranje našega vedenja o celostnem razvoju obravnavanega območja. Zaradi obsega obdelave bodo vzpostavljeni novi sistemi obdelave in razlage podatkov, ki bodo omogočali znanstveno vrednotenje oblikovanja in razvoja mest ter omogočali izdelavo napovednih modelov za preprečevanje uničenja arheološke dediščine v regiji.
Rezultati bodo pomembni tako za slovensko kot mednarodno strokovno javnost, ker bodo prvič na podlagi analiz arheoloških najdb vzpostavili metodologijo celovite obravnave arheoloških virov za identifikacijo nastanka in razvoja mest, ki bo upoštevajoč nacionalne in mednarodne pravne podlage na področju varstva kulturne dediščine temelj za oblikovanje t.im. premostitvenega modela za varstvo in upravljanje kulturne dediščine v državah, ki vstopajo v EU.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen projekta za razvoj znanosti na nacionalni oziroma na mednarodni ravni lahko opazujemo na več nivojih. Na metodološki ravni moramo izpostaviti sodobne analize arheoloških najdb iz ustrezno raziskanih kontekstov, kar omogoča uporabo sodobnih arheoloških metodologij – tako naravoslovnih analiz (antropološki in arheozoološke analize) kot kvantifikacijskih analiz arheoloških najdb (predvsem keramike) ter posledično izpeljanih trditev. Na vsebinski ravni so rezultati projekta, ki temelji na sodobnih raziskavah arheoloških ostankov, bistveno prispevali k poznavanju kulturne zgodovine mejnega področja Slovenije kot tudi severnega Jadrana. Pri tem je potrebno izpostaviti, da gre za pionirski projekt, ki je povezal analize materialne kulture iz obdobij od pozne antike do sedanjosti ter na podlagi rezultatov določil vpetost prebivalstva obalnih mest v tako sredozemske kot tudi globalne trgovske okvirje. Ključnega pomena za razvoj znanosti so: - Prvič s sodobnimi arheološkimi metodami analizirana sodobno ter predvsem ustrezno izkopana najdišča iz srednjega in novega veka v obalnih mestih. - Prvič revidirana nekatera izbrana ter že pred časom delno objavljena najdišča. - Prvič bodo v izbranih mestih analizirana najdišča iz 1500 let dolgega časovnega obdobja, kar omogoča sinhrono in diahrono opazovanje spreminjanje kulturnih značilnosti ter ekonomskih tokov v regiji. - Vzpostavljena je bila metodologija raziskovalnega dela za analiziranje urbane arheologije srednjega in novega veka dobe v regiji, ki se bo lahko kot primer dobre prakse prenesla in uporabila tudi v drugih regijah. - Na podlagi analiz podatkov so bile definirane hipoteze o kulturni zgodovini obalnih mest na področju severnega Jadrana. Med njimi lahko izpostavimo predvsem problem rimskih naselbin pod srednjeveškimi mesti, vključenosti v sredozemsko trgovino v zgodnjem srednjem veku, organizacijo pokopavanja v zgodnjem srednjem veku, razvoj samostanov v srednjem veku, vprašanje udeležbe prebivalcev na romarskih poteh ter spominke s slednjih, začetek lokalne produkcije keramike in stekla ob koncu srednjega veka, začetek uporabe tobaka in mode kajenja v novem veku, odmetavanje smeti v novem veku, prehrane v mestnih bolnicah in samostanih…
Pomen za razvoj Slovenije
Osnovne poteze projekta lahko opredelimo kot preučevanje in varovanje kulturne dediščine v urbanem okolju, ki ima zraven pomena za državno in lokalno upravo predvsem aktivno vlogo pri oblikovanju novih turističnih destinacij v primorskih mestih. Varovanje kulturne dediščine Končni rezultati v obliki znanstveno obdelanih baz podatkov imajo primarno vlogo pri načrtovanju bodočih posegov v urbanem mestnem tkivu. Zbir vseh podatkov o posegih v arhitekturne ostanke in zemeljske plasti, ki omogoča rekonstrukcijo procesa nastajanja in širjenja urbanega tkiva, tvori osnovo za sklepanje o obsežnosti ter posredno o stroških gradbenih posegov v posamezne mestne prostore. Analize posameznih v preteklosti raziskanih objektov v mestnih jedrih kažejo kompleksnost in količino arheoloških in arhitekturnih ostankov. Na osnovi teh podatkov bodo lahko pristojne službe (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Mestne občine….) oblikovale konservatorske smernice ter pogoje za poseg v prostor. Posredno bo mogoče pri načrtovanju vzdrževalnih in obnovitvenih del na infrastrukturi ter arhitekturi predvideti stroške povezane z zakonsko predpisanim varovanjem, preučevanjem in vzdrževanjem kulturne dediščine. Oblikovanje novih turističnih destinacij Kljub usmeritvi v turistične dejavnosti je delež vzdrževanja in promocije kulturne dediščine v obalnih mestih tako rekoč zanemarljiv. Ugotovimo lahko, da je splošni nivo poznavanja in promocije kulturne dediščine zelo nizek, še slabše pa je dejstvo, da ne obstajajo ustrezne informacije oziroma ponudba za kulturno zahtevnejše turiste. Znanstvene analize arheoloških podatkov, ki obsegajo tudi gradbeno in poselitveno zgodovino nekaterih najpomembnejših lokacij, ter dopolnitev podobe z analizami nekateri pomembnih, vendar v preteklosti javno skoraj nepoznanih objektov, bodo predstavljale osnove za oblikovanje konceptov predstavitve in promocije urbanističnih razvojev mest, predstavitev njihove kulturne zgodovine v zgodovinskem in ekonomskem kontekstu ter oblikovanje novih strategij domače in mednarodne promocije slovenske kulturne zgodovine.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
