Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

(Pre)oblikovanje spomina na prelomna obdobja v slovenski zgodovini 20. stoletja

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
H250  Humanistične vede  Sodobna zgodovina (od leta 1914) 

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
Ključne besede
Reprezentacije spomina, politike identitete, spominske prakse
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  19609  dr. Irena Avsenik Nabergoj  Literarne vede  Raziskovalec  2012 - 2013  571 
2.  29700  dr. David Bandelj  Literarne vede  Raziskovalec  2010 - 2011  211 
3.  30272  dr. Pavlina Bobič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2010 - 2012  70 
4.  10900  dr. Igor Grdina  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2010 - 2011  1.632 
5.  30793  dr. Ivanka Huber  Sociologija  Raziskovalec  2010 - 2013  126 
6.  19469  Igor Lapajne    Tehnični sodelavec  2010 - 2012  68 
7.  01008  dr. Oto Luthar  Zgodovinopisje  Vodja projekta/programa  2010 - 2013  869 
8.  29625  dr. Katja Mihurko Poniž  Literarne vede  Raziskovalec  2010 - 2013  445 
9.  27738  dr. Tanja Petrović  Antropologija  Raziskovalec  2010 - 2013  501 
10.  29978  dr. Martin Pogačar  Kulturologija  Raziskovalec  2010 - 2013  175 
11.  21446  dr. Mateja Ratej  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2010 - 2011  472 
12.  02155  dr. Radivoj Riha  Filozofija  Raziskovalec  2010 - 2012  319 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.648 
2.  1540  Univerza v Novi Gorici  Nova Gorica  5920884000  12.915 
Povzetek
Raziskava bo obravnavala razmerja med reprezentacijo spomina in politikami identitete v slovenski družbi od 80-ih let 20. stoletja naprej. Cilj projekta je celovita analiza spominskih praks (uradne, vsakdanje, kolektivne, individualne ... ), skozi katere se oblikuje in vzdržuje spomin na najbolj travmatična obdobja v novejši slovenski in tudi evropski zgodovini. V središču naše pozornosti bo spomin na obdobje t. i. »druge tridesetletne vojne« oz. prva polovica »kratkega 20. stoletja« (Hobsbawm). S sistematično primerjalno analizo gradiva, ki smo ga zbrali v okviru raziskave o spominu na I. svetovno vojno, ter na podlagi podobnih tematizacij v Avstriji, Bolgariji, Nemčiji, na Madžarskem, Slovaškem, Hrvaškem in v baltskih državah, bomo predstavili temeljne spremembe v interpretaciji posledic obeh svetovnih vojn. Projektna skupina bo orisala dinamiko spreminjanja omenjenih spominskih praks po letu 1989 ter odvisnost in interakcijo med posameznimi manifestacijami spomina. Razmere na Slovenskem bodo obravnavane v primerjalni perspektivi na evropski ravni – tako z nekaterimi nekdanjimi socialističnimi državami kot tudi z evropskimi državami s primerljivim zgodovinskim in družbenim razvojem. Po letu 1989 je namreč prišlo v večjem delu Evrope do temeljitega premisleka, ki je v nasprotju s prejšnjimi tovrstnimi tematizacijami, obravnavano obdobje postavil v širši časovni okvir in zajel spomin vseh družbenih skupin. Podobno kot Harald Welzer so tudi drugi kompetentni raziskovalci tega časa in dogajanja ugotovili, da »družbena energija« aktualnih »spominskih vojn« izhaja iz boja med različnimi družbenimi in političnimi skupinami, ki si prizadevajo pridobiti merodajno interpretativno avtoriteto za renarativizacijo tega dela   »skupne evropske zgodovine«.. Pri tem se vedno znova izkaže, da največja razhajanja med interpretacijami izhajajo iz različnih spominov travmatične preteklosti. Še več, dvajset let po prelomnih spremembah v središču Evrope ni več nobenega dvoma o tem, da imajo te, izrazito polifonične in diferencirane interpretacije preteklosti pomemben, če ne celo odločilen vpliv na oblikovanje in značilnosti demokratične družbe. Razumevanje njihove dinamike in dialektike je zato bistvenega pomena za demokratizacijo in pluralizacijo na vseh področjih družbenega življenja, in sicer tako na nacionalni kot na evropski ravni.
Pomen za razvoj znanosti
Vsestranska razprava o (kolektivnem) spominu (in pozabljanju), ki so jo ob robu dramatičnega izteka moderne odločilno zaznamovale pretresljive posledice prve svetovne vojne, razprava, ki je po letu 1945 omogočila oblikovanje ideološko močno polariziranih komemorativnih praks na obeh polih rezdeljene Evrope, je po koncu Hladne vojne doživela preporod in nepričakovano velik vpliv na transformacijo samopodobe narodov vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope. Čeprav je pri tem določeno vlogo odigrala tudi razprava o statusu historične pripovedi, ki je odločilno zaznamovala sedemdeseta in osemdeseta leta, tega vpliva ni mogoče primerjati z vplivom prelomnih političnih dogodkov zadnjega desetletja prejšnjega stoletja. Dogodki tik pred in takoj po letu 1989 so še posebej dramatično zaznamovali spominsko pokrajino bivših socialističnih države od Baltika do Albanije, v nekaterih od teh držav (denimo v Sloveniji) je prišlo celo do čisto prave reprize kulturnih bojev iz časa med obema svetovnima vojnama. Prelomni čas demokratizacije, ki je po besedah Vaclava Havla zgledal kot relativno enostaven proces uvajanja svobodnih volitev, tržne ekonomije in pravne države, je na tem prostoru, ki so ga nekateri poimenovali za »Vzhodno obalo Evrope« povzročil ogromno zapletov in konfliktov ter obenem sprožil zagrizen boj za spomin. Polemika o tem, kateri del vsakokratne preteklosti je potrebno ohraniti, kaj spremeniti ter kaj obsoditi in izbrisati, se je razbohotila do neslutenih razsežnosti in povzročila vsesplošno in vsestransko polarizacijo. Rek: »Povej mi, koga se spominjaš in povem ti, kdo si« je postal zaščitni znak večine političnih intepretacij, naivnih historiografskih razprav in stalna spremljevalka vsakokratnih volitev. Rezultati raziskovalnega projekta prispevajo pomembni razpravi o spominskih režimih in pomenu spomina za obstoj združene Evrope in oblikovanje evropske identitete. Kažejo na posebnosti obravnave in rabe spomina v postsocialističnih družbah, hkrati pa tudi na to, da mora imeti spomin na socialistično obdobje svoje mesto na skupnem spominskem zemljevidu Evrope. Prav tako rezultati tega projekta opozarjajo na dejstvo, da mora resna razprava o spominu in spominjaju poleg zgodovinskih/zgodovinopisnih naracij, nujno upoštevati tudi ostale diskurze, kot so tisti oblikovani v književnosti, popularni kulturi in v virtualnem prostoru.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni projekt je pokazal, da se lahko slovenski raziskovalci in raziskovalke suvereno vključijo v vsevropsko post-1989 razpravo o dogodkih, ki so odločilno zaznamovali zgodovino Evrope v 20. stoletju. V slovenskem prostoru je projekt prispeval k oživitvi konsistentne metodološke in teoretske razprave o (re)interpretaciji preteklosti in s tem tudi k omejitvi vpliva populistične in ideološko kontaminirane spominske politike; s projektom smo procese (pre)oblikovanja in uporabe spomina na Slovenskem umestili v evropske okvire in s tem prispevali k boljšem razumevanju tekočih procesov evropeizacije in regionalizacije ter izbiri ustreznih strategij v kulturni politiki, ki so od izrednega pomena za pobude na nacionalni in lokalni ravni. Nenazadnje je pričujoči projekt pomemben prispevek k demokratizaciji in pluralizaciji razprave o prelomnih zgodovinskih dogodkih na Slovenskem. Rezultati projekta lahko pomembno vplivajo na ideološko dekontaminacijo interpretacije preteklosti. Poleg tega je projekt z uvedbo novih metod in mednarodnih primerjav prispeval tako k modernizaciji kot tudi k interdisciplinarizaciji družboslovnih in humanističnih raziskav v slovenskem prostoru.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno