Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Vplivi nekaterih dejavnikov na oceno postopkov oskrbe v programu rehabilitacije otrok z omejenimi zmožnostmi

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.08.00  Medicina  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)   

Koda Veda Področje
B007  Biomedicinske vede  Medicina (človek in vretenčarji) 

Koda Veda Področje
3.05  Medicinske in zdravstvene vede  Druge medicinske vede 
Ključne besede
otroci z omejenimi zmožnostmi, ocenjevanje, postopki oskrbe, starši, strokovno osebje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (4)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  24318  dr. Mojca Debeljak  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2010 - 2013  93 
2.  21592  dr. Katja Groleger Sršen  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2010 - 2013  355 
3.  17837  dr. Gaj Vidmar  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2010 - 2013  550 
4.  08292  dr. Anton Zupan  Nevrobiologija  Vodja  2010 - 2013  398 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0309  Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča  Ljubljana  5053919000  5.742 
Povzetek
Naslov: Vplivi nekaterih dejavnikov na oceno postopkov oskrbe v programu rehabilitacije otrok z omejenimi zmožnostmi Znanstvena izhodišča: V literaturi je mogoče najti številne dokaze o vplivu kronične bolezni otroka na njega samega in na družino. Značilno je povečano tveganje za nastanek težav na socialnem področju in področju mentalnega zdravja. Dejavnike tveganja so iskali na strani otroka, staršev, celotne družine in značilnosti programov (re)habilitacije. Eden od pogojev za zmanjšanje psihosocialnih težav je dobro poznavanje postopkov oskrbe, nato pa graditev sistema za izboljšanje le-teh. Raziskovalna skupina na CanChild Center, Mc Master University of Hamilton v Kanadi, je razvila vprašalnik za ocenjevanje postopkov oskrbe za starše (Measure of process of care –MPOC) in strokovne sodelavce (MPOC-SP). Predstavitev problema: V slovenskem prostoru ni primernega ocenjevalnega inštrumenta za ocenjevanje postopkov oskrbe. Brez ocene stanja ni mogoče objektivno govoriti o kakovosti postopkov oskrbe in tudi ne načrtno izboljšati postopkov. Cilji raziskave: preveriti psihometrične lastnosti MPOC in MPOC-SP; ugotoviti pomen demografskih dejavnikov in značilnosti različnih programov (re)habilitacije; oceniti korelacijo med rezultati ocenjevanja postopkov oskrbe in stopnjo zadovoljstva staršev; ovrednotiti občutljivost MPOC in MPOC-SP na spremembo v postopkih oskrbe. Izvirnost rezultatov: V Sloveniji bo to prva taka raziskava. Nekaj podobnih študij so v tujini že izpeljali. Nihče še ni preverjal občutljivost na spremembo. Ta bi bila osnova za vzpostavitev sistema vrednotenja postopkov oskrbe in vpliva izobraževanja na izboljšanje le teh. Metode dela:  Preiskovanci bodo starši, katerih otroci so bili v obdobju od 1.1. do 31.12.2009 vključeni v obravnavo na URI Soča, dveh oddelkih Pediatrične klinike v Ljubljani in v razvojnih ambulantah zdravstvenih domov po Sloveniji ter strokovni sodelavci na omenjenih oddelkih. Protokol: izpolnjevanje vprašalnikov, analiza podatkov, organizacija izobraževanja o konceptu v družino usmerjene obravnave, ponovno ocenjevanje eno in dve leti po prvi oceni, ter primerjava rezultatov. Pričakovani rezultati: Pričakujemo, da bodo nekateri dejavniki pomembno povezani z rezultati: otrokova starost, kompleksnost zdravstvenih težav, prisotnost ključne osebe, število v oskrbo vključenih družinskih članov, razpoložljivi viri informacij v zvezi z otrokovim zdravstvenim stanjem, programi zdravstvene in ostale oskrbe. Pričakujemo, da bodo starši bolje ocenili postopke oskrbe v ustanovah, ki so manjše oz. delujejo v lokalnem okolju. Relevantnost in potencialni vpliv rezultatov: Občutljivosti MPOC na morebitne spremembe v postopkih oskrbe, po podatkih iz literature, ni še nihče preverjal. V kolikor bi lahko dokazali, da se rezultati spremenijo po opravljenem izobraževalnem programu, bi bilo to zelo pomembno dognanje in osnova za sistematično izboljševanje kakovosti postopkov oskrbe v programih. Organiziranost in izvedljivost projekta: Projekt je zastavljen enostavno, pričakujemo dober odziv staršev in strokovnih sodelavcev pri izpolnjevanju vprašalnikov.
Pomen za razvoj znanosti
V slovenskem prostoru po dostopnih podatkih iz literature ni primernega ocenjevalnega inštrumenta za ocenjevanje postopkov oskrbe kronično bolnih otrok. Brez ocene stanja ni mogoče objektivno govoriti o kakovosti postopkov oskrbe kronično bolnih otrok s stališča staršev in strokovnih sodelavcev in tudi ne strukturirano in načrtno vplivati na morebitne izboljšave. Rezultati študije uporabe vprašalnika za ocenjevanje postopkov oskrbe kronično bolnih otrok (Measure of process of care (MPOC-20) za starše in za strokovne sodelavce (MPOC-SP) so nam pokazali značilnosti različnih programov (re)habilitacije oz. njihov vpliv na zadovoljstvo staršev v postopkih oskrbe kronično bolnih otrok. V literaturi ni bilo na voljo podatkov o tem, da bi kdo že preveril morebitno občutljivost (MPOC-20) in (MPOC-SP) na spremembe v postopkih oskrbe. Ponovna ocena stanja po določenem obdobju in ugotovljena sprememba stanja je pomembna novost za vse, ki se ukvarjajo s področjem (re)habilitacije kronično bolnih otrok. Ugotovili smo, da so starši večinoma zadovoljni s postopki oskrbe in da je njihovo zadovoljstvo še večje po zaključenem izobraževalnem programu za strokovne sodelavce. Ti rezultati so pomembni za nadaljnje izboljševanje kakovosti postopkov oskrbe v programih. Na osnovi tega bomo lahko svetovali potrebne spremembe v programih izobraževanja strokovnih sodelavcev v zdravstvenem sistemu. Za MPOC-20 smo tudi pokazali, da ne le ugotavlja stanje zadovoljstva staršev, temveč tudi pokaže razlike med ustanovami, organizacijo dela (predvsem dostopnostjo ključne osebe) in izboljšanje kakovosti dela strokovnih sodelavcev. Rezultati potrjujejo smiselnost in uspešnost izobraževalnih programov za strokovne sodelavce.
Pomen za razvoj Slovenije
Eden od glavnih ciljev vsake družbe je, da bi bili ljudje zdravi, zadovoljni, delovno uspešni in da bi kvalitetno živeli. Žal pa je v vsaki družbi določen delež kronično bolnih in invalidnih oseb, tudi otrok, katerih življenje pa je običajno manj kvalitetno in bolj stresno. Študije, ki so bile osredotočene na otroke z zmanjšanimi zmožnostmi, so pokazale, da njihovi starši pogosto doživljajo povečan stres in so bolj obremenjeni zaradi otrokovega kroničnega stanja. Matere kronično bolnih otrok imajo pomembno več čustvenih težav v primerjavi z materami zdravih otrok. V epidemiološki študiji mater in očetov kronično bolnih otrok se je pokazalo, da imajo 2 do 2.7 krat večje tveganje za nastanek mentalnih težav ali celo bolnišnično zdravljenje. Najti je mogoče tudi obsežne epidemiološke dokaze o tem, da za te otroke in starše velja povečano tveganje za nastanek težav na socialnem področju in področju mentalnega zdravja Eden od osnovnih pogojev za zmanjšanje ali odpravo psihosocialnih težav kronično bolnih otrok in njihovih staršev je gotovo najprej poznavanje in razumevanje vsebine in načina postopkov oskrbe, ki jih nudijo zdravstveni delavci, nato pa graditev sistema za izboljšanje teh postopkov. Z našo študijo smo ovrednotili postopke (re)habilitacijske obravnave kronično bolnih otrok. Osredotočili smo se predvsem na vedenje strokovnega osebja v postopkih oskrbe. Na osnovi analize lahko opredelimo tiste oblike vedenja strokovnih sodelavcev, ki jih je možno spremeniti. S pomočjo izobraževanja in redne supervizijske skupine smo še bolj uveljavili koncept v družino usmerjene obravnave in tako dosegli bolj pozitivne izkušnje staršev v postopkih oskrbe. Dolgoročno bo to pomenilo, da bi lahko zmanjšali ali celo preprečili nastanek psihosocialnih težav pri starših kronično bolnih otrok. Na ta način naj bi tem staršem in družinam zagotovili manj psiholoških zdravstvenih težav, bolj zadovoljno in kvalitetno življenje.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno