Projekti / Programi
Ocena ranljivosti ter identifikacija ustreznih ukrepov za sanacijo degradiranega ekosistema - študija na primeru območja rudnika živega srebra Idrija
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.08.00 |
Naravoslovje |
Varstvo okolja |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P305 |
Naravoslovno-matematične vede |
Kemija okolja |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.05 |
Naravoslovne vede |
Zemlja in okolje |
živo srebro, Idrija, kontaminacija, modeliranje, sanacija
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
25622 |
dr. David Kocman |
Varstvo okolja |
Vodja |
2010 - 2012 |
357 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0106 |
Institut "Jožef Stefan" |
Ljubljana |
5051606000 |
90.624 |
Povzetek
Pet stoletij rudarjenja in predelave živosrebrove (Hg) rude je pustilo za sabo intenzivno onesnaženje, ne samo v bližini rudnika pač pa na širšem območju Idrije. Vplivno območje rudnika tako zajema kopenske in sladkovodne ekosisteme porečij reke Idrijce in Soče ter morsko okolje v Tržaškem zalivu. Poglavitni cilj predlaganega projekta je razvoj integriranega okoljskega modela/orodja za izbiro ustreznih sanacijskih ukrepov/scenarijev na vplivnem območju rudnika Hg Idrija, ki bo temeljil na oceni ranljivosti tega degradiranega ekosistema. Izbran pristop bo temeljil na uporabi Geografskega Informacijskega Sistema (GIS) v katerem bodo med sabo povezane okoljske podatkovne baze, modeli transporta in usode živega srebra ter postopki večparameterskega odločanja. Modelni pristop bo omogočil kratko-in dolgoročne napovedi onesnaževanja z živim srebrom v različnih okoljskih segmentih na vplivnem območju idrijskega rudnika. Na podlagi rezultatov modeliranja bo podana ocena o primernost različnih sanacijskih ukrepov in sicer s testiranjem različnih scenarijev. Glede na zastavljene cilje lahko projekt razdelimo na naslednje faze: (1) zbiranje in upravljanje različnih okoljskih in socio-ekonomskih podatkov (obstoječih in novih pridobljenih v okviru predlaganega projekta) s pomočjo sistema za upravljanje podatkovnih baz v GIS okolju; (2) eksperimentalno delo načrtovano na podlagi predhodnega poznavanja najbolj kritičnih okoljskih problemov na proučevanem območju z namenom pridobivanja ustreznih do sedaj manjkajočih podatkov za oceno ranljivosti ekosistema, izdelavo modelov ter razvoj scenarijev; (3) razvoj integriranega okoljskega modela za živo srebro v katerem bodo povezana različna modelna orodja (kopenski model masne bilance, geokemični ravnotežni ter model za ekološko oceno tveganja); (4) evaluacija ustreznih remediacijskih ukrepov na podlagi hierarhičnega večparameterskega modela (AHP - Analytic Hierarchy Process) v GIS okolju, pri čemer bodo upoštevani naslednje skupine kriterijev: procesi kroženja živega srebra v okolju, različni okoljski scenariji ter socio-ekonomski parametri. Rezultati predlaganega projekta bodo na ta način pripomogli k znanstveno podprtemu in smotrnemu upravljanju s prostorom na vplivnem območju rudnika živega srebra Idrija.
Pomen za razvoj znanosti
Problem vnosa živega srebra s kontaminiranih površin v globalno okolje je bil prepoznan že pred časom. Na globalnem nivoju je v okviru programa oz. organizacije UNEP (United Nation Environment Programme) predvidenih več strategij. Ena izmed prioritet, ki jih te strategije izpostavljajo, je tudi remediacija kontaminiranih območij, saj gre za pomemben izziv, ki bi pomembno pripomogel k omejevanju izpustov Hg v okolje. Ker je Hg trdovratno onesnažilo in za žive organizme strupeno tudi v nizkih koncentracijah, bi bilo potrebno uporabiti učinkovite remediacijske postopke, ki bi na močno onesnaženih področjih zmanjšali koncentracije tega onesnažila. Čeprav je bilo razvitih že kar nekaj različnih determinističnih in empiričnih modelov za živo srebro, so njihovi rezultati precej negotovi, predvsem zaradi pomanjkljivosti v poznavanju ključnih mehanizmov, ki vplivajo na različne vzorce kroženja živega srebra v okolju. Poleg tega je usoda živega srebra močno odvisna od specifičnih lokalnih pogojev. Zaradi specifičnih lastnosti živega srebra (npr. prehajanje iz ene kemijske oblike v drugo ter med okoljskimi segmenti) lahko sanacija kontaminiranih območij precej kompleksna in draga. Dejstvo je, da trenutno nekega splošno sprejetega dogovora/postopka za sanacijo, ki bi bil učinkovit tako na nivoju vodnih kot kopenskih ekosistemov, ni. Hkrati je še veliko neznanega na področju ocene dejanskih količin živega srebra, ki se sprošča iz kontaminiranih območij ter potencialnih dolgoročnih posledic izpostavljenosti živemu srebru tako za zdravje človeka in kot tudi ekosistemov širše. Integriran modelni pristop, ki je rezultat projekta, tako predstavlja primer celostnega in znanstveno podprtega pristopa k študiju in upravljanju z živim srebrom kontaminiranih območij. Projekt predstavlja interdisciplinaren pristop k problematiki kontaminiranih območij, ki ga je z ustreznimi prilagoditvami mogoče aplicirati v drugih okoljih obremenjenih bodisi z živim srebrom ali s kakšnim drugim onesnažilom.
Pomen za razvoj Slovenije
Problem onesnaženja z živim srebrom na območju Idrije je eden največjih okoljskih izzivov s katerimi se sooča Slovenija, saj gre za onesnažilo regionalnega pomena, ki zajema celotno vplivno območje Idrijce, Posočja in Tržaškega zaliva. Kot takšno zahteva integrirano politiko ekonomskega, okoljskega in socialnega razvoja, saj bo le tako možno kontrolirati in obvladovati sedanje posledice in predvsem preprečiti povečano tveganje v prihodnje. Rezultati projekta pomembno pripomorejo k znanstveno podprtemu in smotrnemu upravljanju s prostorom na vplivnem območju rudnika živega srebra Idrija na različnih nivojih in področjih (npr. napovedovanje erozije in zašita pred njo, upravljanje z vodami, zašita pred poplavami, transport sedimenta, skrb za kakovost vode…). Rezultati prostorsko zasnovanega modelnega pristopa lahko služijo kot orodje upravljavcem za izbor ustreznih remediacijskih in sanacijskih ukrepov, saj med drugim omogočajo analizo učinkov potencialnih odločitev o rabi prostora ter vpogled v s temi ukrepi povezanimi negotovostmi. Poleg tega bodo izdelane metodologije in v okviru projekta zbrani podatki v pomoč pri implementaciji nadzornih okoljskih meritev na širšem območju Idrije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
