Projekti / Programi
Uporaba in vitro in in vivo testov za določanje biološke dostopnosti organskih in anorganskih onesnažil v tleh kot pokazatelj uspešnosti remediacije onesnaženih tal
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.02 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
Tla in mikroklima |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B410 |
Biomedicinske vede |
Veda o zemlji, poljedeljska hidrologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.05 |
Naravoslovne vede |
Zemlja in okolje |
onesnaženje tal, kovine, PCB, remediacija tal, biodosegljivost, kakovost tal
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
26538 |
dr. Metka Udovič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Vodja |
2010 - 2012 |
57 |
Organizacije (1)
Povzetek
Onesnažila so v tleh prisotna v različnih kemijskih oblikah, od katerih je le del biološko dosegljiv organizmom in posledično nevaren zanje. Z remediacijo tal s spiranjem ob prisotnosti ligandov/kislin/površinsko aktivnih snovi odstranimo iz tal le biološko dosegljivi del onesnažil (»bioavailability stripping«), pri sanaciji s stabilizacijo pa s spreminjanjem kemijskih lastnosti onesnažil zmanjšamo njihovo biološko dostopnost (»bioavailability reduction«). Namen predlaganega projekta je na podlagi in vivo testov akumulacije kovin in PCB-jev v indikatorskih nevretenčarskih in rastlinskih vrstah predlagati poenostavljen in vitro ekstrakcijski test za določanje biodosegljivosti onesnažil v tleh kot i) merilo onesnaženosti tal in tveganja, ki ga predstavljajo za okolje in ljudi; ii) merilo uspešnosti remediacije tal; iii) osnova za izbiro najprimernejšega remediacijskega postopka za določen tip tal oz. določen tip onesnaženja.
Zaradi onesnaženosti sta funkcionalnost in kakovost tal prizadeti, posledično tudi možnost kmetijske uporabe takih tal. Namen predlaganega projekta je raziskati vpliv i) remediacije tal s stabilizacijo z naborom aditivov; ii) remediacije tal s spiranjem s kelatnimi ligandi/kislinami/površinsko aktivnimi snovmi, na kakovost in funkcionalnost tal na podlagi i) testov encimske aktivnosti v tleh; ii) standardiziranim izogibalnim testom. Na podlagi študije bomo lahko za posamezna tla, glede na tip onesnaženja in namembnost tal, izbrali najustreznejšo metodo remediacije, ki bo izboljšala talne lastnosti in bo ponovno uporabna v kmetijske namene.
Po vračanju remediranih tal v okolje pričnejo nanje delovati živi in neživi okoljski dejavniki, ki sčasoma lahko spremenijo lastnosti tal in onesnažil, ki so ostala v remediranih tleh v sicer biološko nedosegljivih kemijskih oblikah. Namen predlaganega projekta je raziskati vpliv i) živih okoljskih dejavnikov; ii) neživih okoljskih dejavnikov, na kakovost in lastnosti tal ter na kemijske lastnosti v tleh preostalih onesnažil, z novimi laboratorijskimi metodami simulacije staranja tal. Rezultati nam bodo omogočili razumevanje post-remediacijskih procesov in ponudili smernice za nadaljnjo optimizacijo remediacijskih postopkov v smislu dolgotrajnejšega učinka remediacije
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave v okviru projekta, ki je predmet tega poročila, se ukvarjajo s tematiko, ki je v svetu še neraziskana lai pa zelo slabo poznana. Dosedanje raziskave onesnaženosti tal in njihove remediacije se namreč niso ukvarjale z usodo remediranih tal, ko le-te vrnemo v okolje. Študije v okviru projekta prestavljajo inovativen in celosten pristop k obravnavanju problematikek onesnaženih tal, in sicer od začetne ocene onesnaženosti do končnega monitoringa uspešnosti remediacije v času. Zelo pomembna lastnost teka pristopa je vključevanje indikatorskih organizmov v študije ter upoštevanje učinka remediacijskih posegov na kakovost in funkcionalnost tal. Dosedanje ugotovitve potrjujejo potrebo po takem pristopu, saj rezultati jasno kažejo na pomanjkljivost dosedanjih pristopov pri oceni onesnaženja in uspešnosti remediacije ter pomen pravilne izbire remediacijskega postopka za ohranjanje funkcionalnosti tal.
Pomen za razvoj Slovenije
V Sloveniji je onesnaženje tal lokalizirano, zato je remediacija takih območij izvedljiva s posegi, pri katerih se natančneje upoštevajo lastnosti tal, njihova namembnost in tveganje, ki ga ta tla predstavljajo za okolje. Rezultati dosedanjih raziskav so pomembna osnova za izdelavo načrta sanacij območij, kot so npr. Mežiška dolina, Litija, Jesenice itd., ob upoštevanju kakovosti tal in njihove nadaljne rabe. Tla, ki jih obravnavamo s takim pristopom, so ob koncu remediacije bolj kakovostna v smislu potenciala pridelovanja rastlin, predstavljajo manjše tveganje za okolje in za ljudi ter so predmet monitoringa tudi po njihovi vrnitvi v naravo. V okviru projekta smo povezali raziskovalno delo skupine z evropsko skupino BARGE, ki razvija test biodosegljivosti onesnažil v tleh, ki se bo vključil v zakonodajo EU. Sodelovanje je za Slovenijo izjemnega pomena, saj na ta način neposredno prispevamo k izboljšanju EU zakonodaje na področju varstva tal.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
