Projekti / Programi
Jaz, revež: socialno in kulturnozgodovinska analiza vsakdana revežev s poudarkom na analizi ubožnih prošenj
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H270 |
Humanistične vede |
Socialna in ekonomska zgodovina |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
revščina, vsakdanje življenje, ubožna pisma, sodni protokoli, obseg revščine, prakse preživetja, Kranjska, Beneška Istra, 18. stoletje
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
27937 |
dr. Dragica Čeč |
Zgodovinopisje |
Vodja |
2010 - 2012 |
188 |
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskava, predlagana v projektu, bo prva celovita analiza v slovenskem prostoru, ki bo poglobila vedenje o obsegu revščine ter vsakdana revnih posameznikov v 18. stoletju, tako tistega dela tedanjega slovenskega ozemlja, ki je bil pod habsburško nadoblastjo, kot tistega pod beneško. Cilj raziskave je dokazati, da primerjalna analiza načina življenja v družbo popolnoma integriranih posameznikov z neintegriranimi da bolj kompleksen vpogled v vsakdan revnih, njihove kulturne prakse, socialne mreže, medgeneracijske odnose in njihove taktike preživetja. Revščina je bila sestavni del vsakdanjega življenja zgodnjenovoveških urbanih in ruralnih skupnosti na eni strani in religioznega življenja na drugi strani. Problem revežev in beračev je bil v Habsburški monarhiji in tudi v propadajoči Beneški republiki v 18. stoletju ena od osrednjih tem javne varnosti, saj se je vprašanje revnih neposredno povezovalo z domicilno pravico, določalo je pomen dela in nedela in je bilo del reforme kazenskega prava.
Ključnega pomena za razumevanje kompleksnosti socialnih in kulturnih praks povezanih z fenomenom revščine v 18. stoletju je preučevanje usod posameznikov. Prav ti so bili zaradi osredotočenosti raziskav na odnos države do revežev in razvoja socialne oskrbe ponavadi prezrti. Obrobne perspektive in prakse posameznikov so namreč konstitutivni element družbenih sprememb in zato predstavljajo pomemben segment analize. V raziskavi se sprašujemo, kako so tisti, ki so delali ali niso delali prispevali k nastanku novega koncepta revščine in dela tako s konsenzom kot s konfliktom. Izhajajoč iz definicije revščine kot procesa vključevanja in izključevanja se bo preučevalo raznolik vsakdan posameznika v ekonomiji priložnosti skozi prizmo kulture darovanja in kulture izključevanja (socialno discipliniranje, kriminalizacija revnih) in njunega vpliva na določanje posameznikovih možnosti in strategije preživetja. Z izbiro t.i osebnih virov (prošenj za podporo, sodnih protokolov) in serialnih virov (različni seznami) in njihovim medsebojnim primerjanjem se pokažejo specifične družbene prakse in imaginariji, ki bi lahko zgolj z uporabo ene vrste virov ostali precej zakriti. Drugi pomemben vidik analize tovrstnih informacij je njihovo vključevanje v različne kontekste. Zato lahko tak način preučevanja prinese bistvene metodološke novosti v preučevanju zgodovine revščine. Za demografsko in gospodarsko zgodovino obravnavanega območja predstavlja pomemben del raziskave določanje obsega revnih s primerjanjem različnih tipov virov na posameznih primerih (mestno, vaško okolje) in analizira določene strukturne okoliščine, ki so prispevale k večanju števila revnih. Raziskava se bo dotaknila tudi raziskovanja metodoloških vprašanj povezanih s posameznimi tipi virov, opravljene pa bodo tudi tiste dodatne raziskave, ki so pomembne za samo kontekstualizacijo mikrozgodb.
Preučevanje življenjskih zgodb posameznikov na robu preživetja v t.i. prostovoljnih (prošnjah) in prisiljenih osebnih virih (sodni protokoli) razkriva socialne in kulturne prakse revnih, elemente individualnih in kolektivnih izkustev, družbene solidarnosti in izključevanja ter vsakdanjega življenja. Analiza in objava prvoosebnih dokumentov, kljub metodološkim zadržkom, dopolnjuje metodološko podlago večkrat elitistično usmerjene slovenske historiografije. Kritična uporaba metodoloških pristopov (mikozgodovine, t.i. ego-dokumentov in t.i. zgodovine od spodaj) je uporabljena z namenom predstavitve aktivnosti subjekta, ki ga lahko dosežemo z izbiro perspektive ter predstavitve kompleksnosti vsakdanjika večinskega prebivalstva »predmoderne« družbe.
Omogoča vrednotenje sredstev za premagovanje revščine v moderni družbi, eni od pomembnih politik EU, ki ji je posvečeno evropsko leto 2010.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati opravljenega raziskovalnega dela predstavljajo pomemben prispevek k poznavanju zgodovine v Sloveniji in v mednarodnem okolju. Projektne tematike niso bile podvržene samo novejšim raziskovalnim prijemom (orientiranost na posameznika, njegove strategije in taktike preživetja), ampak je bilo potrebno pogosto ponovno ali prvič raziskovati tudi splošno zgodovino posamezne ustanove ali institucije, da se je vanjo sploh lahko umestilo posameznike in njihovo kulturno okolje, njihove prakse in način razmišljanja.
Ta tematika v historiografiji še ni bila deležna posebne pozornosti, zlasti pa ni bila preučevana z uporabo tako različnih tipov virov. Omenjene tematike tudi še niso bile preučevane s pomočjo socialne in nove kulturne zgodovine. Pomembne raziskovalne rezultate je raziskava prinesla tudi na področju zgodovine mentalietet, identitet, kolektivnih in individualnih imaginarijev ter individualnih in kolektivnih izkušenj.
Z vidika definicije revščine kot procesa vključevanja ali izključevanja iz družbe se pri preučevanju dveh tipov osebnih dokumentov kot inovativen pristop že lahko izpostavi raziskovanje kulture darovanja. Omenjena praksa se ponavadi preučuje ločeno od problema revščine in revežev in je prej prisotna v drugih humanističnih vedah, a je ključnega pomena za metodološka in teoretska izhodišča pri preučevanju revščine skozi procese vključevanja in izključevanja posameznika iz družbe. Primerjalna analiza preučevanih osebnih dokumentov, ki so nastali v okviru delovanja socialnih ustanov, namreč ponuja izpovedne podatke, v katerih se lahko bolj jasno določi vpliv mentalitetnih in vrednostnih okvirjev posameznikov in skupnosti.
Raziskovalni rezultati bodo bistveno dopolnili vrzel na področju zgodovine vsakdanjega življenja, zlasti pa dveh pomembnih tematik, s katerimi se sooča tudi moderna družba: odnosa do premagovanja revščine in izgradnje temeljev javnega reševanja socialnih vprašanj, na katerih se je konec 19. stoletja razvila socialna politika, ki jo mnogi zgodovinarji uvrščajo med najpomembnejše politične dosežke človeštva.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomemben je prispevek rezultatov študij k razumevanju različnih identitet posameznikov in družbenih skupin in njihovega vpliva na sodobno družbo in njene imaginarije zlasti na vprašanja socialne izključenosti in vključenosti ter premagovanja revščine, vprašanj socialne ekonomije, družbene solidarnosti in odgovornosti. Nudi pa tudi zgodovinske podlage za razumevanje odnosa do drugačnih, odklonskih in družbenih skupin na robu družbe v modernih družbah in tako smernice za učinkovitejše politike spodbujanja socialnega vključevanja tovrstnih posameznikov in družbenih skupin.
Glede na dejstvo, da so obstoječe analize navedene problematike maloštevilne, bodo dobljeni rezultati vsekakor predstavljali izviren prispevek k slovenskemu zgodovinopisju. Pomen rezultatov projekta za Slovenijo je obenem v doseganju primerljivosti slovenskega zgodovinopisja z evropskim in svetovnim zgodovinopisjem, zlasti z izpopolnjevanjem metodološkega instrumentarija, nadgrajevanju in nadaljnjem razvoju že zastavljenih temeljnih raziskovalnih področij. Posebna pozornost nosilke projekta je bila zlasti v drugem in tretjem letu namenjena mednarodni predstavitvi raziskovalnih rezultatov. Rezultati projekta so bili predstavljeni na 6 mednarodnih, vseevropskih oziroma svetovnih konferencah in eni delavnici, ter na 4 mednarodnih konferencah, ki so potekale v Sloveniji (9th European Social Science History Conference, 13th International congress for eighteenth century studies, Istarski povijesni bienale, Rivolte e ribellismo tra medioevo ed eta moderna A cinquecento anni dalla «crudel zobia grassa» di Udine, Udine; Kulturhistorisches Symposium Mögersdorf, 2011). Raziskovalka je bila sprejeta tudi na delavnico z naslovom: Workshop on Poor Relief through History: A Comparative Perspective). Z vabljenim predavanjem je predavala v okviru podiplomskega kolokvija na University of Saarland, Nemčija, ki je organiziran na Lehrstuhl Frühe Neuzeit und Arbeitsstelle Historische Kulturforschung.
Širši strokovni in zainteresirani javnosti pa je bilo namenjeno predavanje v organizaciji Društva za preučevanje 18. stoletja in predavanje o revščini v Muzeju Radovljica 2010.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
