Projekti / Programi
Festivali skozi pogled kulturne antropologije: vloga novih festivalov pri ustvarjanju lokalnosti
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.03.02 |
Humanistika |
Antropologija |
Socialna in kulturna antropologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.05 |
Humanistične vede |
Druge humanistične vede |
Festivali, lokalna identiteta, ustvarjanje lokalnosti, turizem, kulturna industrija, simbolni zemljevid, predstavna geografija, blagovna znamka kraja, globalizacija
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
30648 |
dr. Miha Kozorog |
Antropologija |
Vodja |
2010 - 2012 |
290 |
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskava bo zadevala dva povezana problema, in sicer vprašanje lokalnega identificiranja v sodobnem svetu ter vprašanje vloge mednarodnih festivalov za obrobne kraje.
Prvo vprašanje je sicer že tradicionalna tema antropologije, vendar dopušča nove pristope, različne od ustaljenih paradigem, ki lokalne skupnosti (in nanje vezane identitete) obravnavajo bodisi kot simbolne predstave bodisi kot sisteme družbenih vezi. Kandidat se je zaradi preseganja teh pogledov (vendar ne z namenom njihovega opuščanja) po predlogi antropologa Arjuna Appaduraija odločil za rabo koncepta »ustvarjanje lokalnosti«, ki odpira nove možnosti za razpravo o geografsko vezanih skupnostih in identitetah. Kandidat vidi prednost tega koncepta v njegovi usmerjenosti na še neobstoječe (»ustvarjanje«), s tem pa tudi na prihodnost. V tem pomenskem okviru pride bolj do izraza tvornost vključenih akterjev. Ko je govor o festivalih, ki so pogosto projekti manjšega števila ljudi, čeprav imajo veliko širše družbene ambicije, je poudarek na tvornosti njihovih akterjev pomemben. Sodobni festivali se namreč pogosto kažejo kot mehanizmi, ki omogočajo vpeljavo novih vrednot v lokalne skupnosti, predvsem takšnih, ki konkretne kraje povezujejo z globalnimi kulturnimi tokovi, lokalno identificiranje pa je tako bolj stvar vizij o prihodnosti skupnosti, kot pa njenega obstoječega in preteklega.
Z vprašanjem lokalnega identificiranja je povezana še ena dejavnost (ali pa derivat) mednarodnih festivalov, in sicer postavljanje krajev, kjer ti potekajo, ter s tem njihovih prebivalcev, na razne simbolne zemljevide. Festival, ki simbolno označi določen kraj, skupaj z drugimi, po določenem ključu povezanimi festivali (in festivalskimi kraji), tvori določeno predstavno geografijo, v kateri še tako majhni in geografsko obrobni kraji zasedejo središčna mesta in postanejo »globalno« vidni. S tem je povezana tudi praksa oglaševanja krajev in ustvarjanja njihovih blagovnih znamk, s čimer se je antropologija nasploh relativno malo ukvarjala, predvsem pa so njeni prispevki na tem področju skromni, ko gre za vprašanje vloge blagovnih znamk krajev v konstrukciji lokalnih identitet.
Skozi vprašanje oblikovanja lokalnega ponosa na temelju postavljanja »domačega kraja« v središča raznih predstavnih geografij smo se že dotaknili tudi vprašanja vloge mednarodnih festivalov za obrobne kraje. Kandidat si je izbral prav te specifične festivale, ki jih predstavlja kot drugačne od tradicionalnih festivalov lokalnih skupnosti, prav tako pa tudi kot drugačne od festivalov večjih urbanih središč, ki so pogosto povezani s kontekstom kulturnih industrij. Mednarodni festivali v manjših krajih pogosto nastopajo zunaj konteksta kulturnih industrij, njihova vloga torej ni nujno ekonomska, bolj kot ta pa je v ospredju ravno identitetni motiv domačinov, to je njihov vpis v procese globalizacije. Kljub temu pa vloga teh festivalov vendarle ni nepovezana z vprašanjem ekonomije, saj prihaja predvsem do njihovega povezovanja s turizmom. Prav s tem področjem so festivale največkrat povezovali tudi raziskovalci. Seveda pa antropologija področja turizma ne obravnava le kot ekonomske priložnosti za obrobne kraje brez drugih možnosti, ampak tudi kot vir emancipacije lokalnih skupnosti, torej zopet kot področje oblikovanja identitet.
Raziskava je zasnovana etnografsko. Kandidat bo svojo terensko raziskavo izvedel kot etnografsko delo na več krajih v Sloveniji ter na enem primeru v Italiji. V Sloveniji je v devetdesetih letih 20. stoletja in še bolj intenzivno po letu 2000 prišlo do prave poplave festivalov. Fenomen festivalov je zato kot družbeni pojav v kontekstu Slovenije zanimiv že sam po sebi. Ob tem pa primer iz Italije ponuja neko drugačno predstavo o vlogi festivalov pri lokalnem identificiranju, saj gre za primer festivala v družbeno-politično razburkanem in etnično konfliktnem območju Benečije, ki skuša z vpisom na mednarodni zemljevid umetniških festivalov presegati tradicionalne konflikte med prebival
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt je odpiral relativno novo področje antropološkega zanimanja, saj o sodobnih, na novo postavljenih festivalih v antropologiji ni bilo veliko napisanega, predvsem pa ne na zastavljeni način. Raziskava se je namreč usmerila na popularne in umetniške festivale v »malih« in »obrobnih« krajih in na vlogo lokalnih prebivalcev v njihovi produkciji in konstrukciji. Festivale je obravnavala z vidika njihove vloge pri ustvarjanju krajev in produkciji lokalnih identitet. Pri tem je zaobjela vprašanje geografske marginalnosti in vlogo množičnih medijev, turizma in s popularno kulturo povezanih reprezentacij krajev pri samozamišljanju lokalnih subjektov. Osredotočila se je tako na aktivne tvorce festivalov, kot tudi na bolj pasivne gostitelje festivalov v lokalnih skupnostih. Terensko delo je bilo opravljeno v Sloveniji, Italiji in Makedoniji, kar je omogočilo različne primerjave. Spremljanje domačinskih odnosov do sodobnih festivalov je prineslo inovativne teoretske izpeljave na področju raziskovanja lokalnih identitet, produkcije krajev in človeške geografije.
Pomen za razvoj Slovenije
Po letu 2000 smo bili v Sloveniji priča pravi poplavi popularnih in umetniških festivalov, ki se niso odvijali le v večjih, ampak tudi v najmanjših krajih in vaseh. Pojav je s konceptom »produkcije lokalnosti«, kot smo ga razvijali v raziskovalnem projektu, mogoče dobro pojasniti. Čeprav moramo tolikšno festivalsko produkcijo pozdraviti kot izraz neizmerne kreativnosti, nam konceptualna orodja, ki smo jih razvijali v okviru projekta, omogočajo tudi bolj trezno gledanje na proces festivalizacije. Ugotavljali smo, da so številni obstoječi festivali ekonomsko podhranjeni, pa vendar jih njihovi tvorci vztrajno ohranjajo pri življenju. Ta pojav smo razlagali s pomočjo naše razprave o vzpostavljanju lokalne identitete v sodobnem svetu, pri čemer smo festival definirali kot način vpisa lokalnih akterjev v procese globalizacije. Takšno razumevanje festivalov je lahko pomembna osnova za zahtevo za njihovo drugačno financiranje, saj festivalov ne bi smeli videti le z vidika turizma in kulturnih industrij, ampak tudi kot pomembne platforme lokalno-nadlokalnega sodelovanja in lokalnega samozamišljanja. Skozi presojanje geografske obrobnosti smo ugotavljali, da je takšno razumevanje festivalov še posebej pomembno v »obrobnih« krajih. Poleg omenjenega smo pokazali tudi na vlogo specifičnega umetniškega festivala v večetničnem okolju Furlanije Julijske krajine v Italiji, ki igra vitalno vlogo pri oblikovanju sodobne slovenske etničnosti na tem območju.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
