Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Srednjeveški samostani in njihovi ustanovniki: politična ikonografija Andeških in Babenberžanov na primeru ustanovitve in umetnostne podobe kartuzije Jurklošter

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.09.00  Humanistika  Umetnostna zgodovina   

Koda Veda Področje
H003  Humanistične vede  Zgodovina in umetnost 

Koda Veda Področje
6.04  Humanistične vede  Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) 
Ključne besede
umetnostna zgodovina, obča zgodovina, kulturna zgodovina, sakralna umetnost, arhitektura, kiparstvo, samostani, kartuzijani, srednji vek, politična ikonografija, Andechs-Meranijski, Babenberžani, Jurklošter, Žička kartuzija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (1)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  23509  dr. Mija Oter Gorenčič  Umetnostna zgodovina  Vodja projekta/programa  2010 - 2013  252 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.546 
Povzetek
Samostan Jurklošter, nekdaj v Savinjski krajini, sedaj v občini Laško, je ustanovil krški škof Henrik I. (1167–1174). Že leta 1199 je bila kartuzija zaradi propada redovne discipline razpuščena. Za ponovno ustanovitev se je zavzel Nikolaj, prior Žičke kartuzije, ki je k prizadevanjem pritegnil deželnega kneza in vojvodo Leopolda VI. Babenberžana, ki mu je ustanovitev novega samostana na zanj tako pomembni strateški točki zaradi utrditve oblasti v vojvodini Štajerski izjemno ustrezala. Samostansko cerkev je posvetil bamberški škof Ekbert (1203–1237), brat oglejskega patriarha Bertolda (1218–1251) iz rodbine Andechs-Meranijskih. Ker so bili predstavljeni podatki doslej v umetnostnozgodovinski litearturi nezadostno upoštevani, je cilj raziskave natančno raziskati in definirati vlogo in pomen tako Andechs-Meranijskih kakor tudi Babenberžanov pri drugi ustanovitvi kartuzije Jurklošter. Rezultati raziskave bodo z objavami v priznanih strokovnih publikacijah razširili vedenje o vlogi teh dveh dinastij pri ustanavljanju in pospeševanju razvoja samostanov in njune vloge pri razvoju umetnostnih tokov v (srednje)evropskem prostoru. Nova spoznanja bodo privlačna tudi za tujo strokovno javnost, kjer je pomen jurkloštrske kartuzije z vidika tesne povezanosti z najpomembnejšima cerkveno-političnima in tudi umetnostnima tvorcema (srednje)evropskega sveta v visokem srednjem veku, namreč dinastijama Andeških in Babenberžanov, skorajda neznana. Dognanja bodo uporabna ne samo v umetnostni zgodovini, marveč tudi v drugih humanističnih vedah, turizmu, izobraževanju in pri vrednotenju in ohranjanju umetnostnega spomenika. Nova odkritja, ki jih bo ponudila raziskava z vidika umetnostne in kulturne zgodovine ter politične ikonografije, bodo izjemnega pomena za širši srednjeevropski prostor. V umetnostnozgodovinski stroki bo zlasti pomemben odgovor na vprašanje, kakšna je bila umetnostna povezava med žičkim in jurkloštrskim samostanom, kakšen je bil medsebojni vpliv zgodnjegotske arhitekture Babenberžanov in spodnještajerskih kartuzij in kakšno mesto pripada Jurkloštru v razvoju zgodnjegotske arhitekture srednjeevropskega prostora. Širše pa bo raziskava omogočila nov vpogled ne samo v umetnostno delovanje dveh osrednjih rodbin v visokem srednjem veku v Srednji Evropi, marveč bo tudi odgovorila na vprašanje, kako odločilna je bila vloga posvetnih predstavnikov pri odločitvah o stavbni zasnovi nekega arhitekturnega spomenika, v našem primeru dveh osrednjih spomenikov redovne umetnosti 12. in 13. stoletja v srednjeevropskem prostoru. Izvirnost rezultatov bo omogočil prav nov pristop k analizi obče in umetnostne zgodovine jurkloštrske kartuzije, ki bo izhajal iz precej širših aspektov, ki jih bo omogočila temeljita analiza še povsem neraziskanih medsebojnih odnosov med kartuzijani na Spodnjem Štajerskem, Babenberžani kot deželnimi knezi in dveh predstavnikov Andechs-Meranijskih. Podoktorski projekt bo potekal na raziskovalnem inštitutu (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta), s čimer bodo zagotovljeni optimalni pogoji za njegovo uspešno realizacijo.
Pomen za razvoj znanosti
V okviru podoktorskega projekta je bilo obravnavano politično ozadje druge ustanovitve kartuzije Jurklošter in vloga Leopolda VI. Babenberžana in rodbine Andechs-Meranijskih, zlasti bamberškega škofa Ekberta Andeškega, pri drugi ustanovitvi in razvoju kartuzije Jurklošter in Žičke kartuzije. Raziskava je torej obravnavala dva ključna spomenika visokega srednjega veka v Sloveniji (Jurklošter, Žička kartuzija), katerih umetnostni in zgodovinski pomen sega daleč prek slovenskih meja. Zato so vsi izsledki, povezani s tema spomenikoma, temeljnega pomena ne samo za slovenski prostor, marveč za celotno raziskovanje visokosrednjeveške monastične umetnosti. Raziskava je prinesla temeljna nova spoznanja s področja umetnostne zgodovine in drugih humanističnih strok (zlasti zgodovine in teologije) pa tudi s področja kulturne, nacionalne in politične zgodovine, omogočila je ustreznejšo evalvacijo in ustreznejšo umestitev kartuzije Jurklošter in Žičke kartuzije v evropski kontekst, predvsem z upoštevanjem pred tem spregledane vloge Babenberžanov in Andechs-Meranijskih. Raziskana je bila tudi povezava cerkva obeh spodnještajerskih kartuzij z zgodnjegotsko arhitekturo Babenberžanov, ki je ena osrednjih tem v raziskovanju avstrijske srednjeveške umetnosti, prav to obdobje pa je tudi ključno pri analizi razvoja zgodnje gotike v Srednji Evropi. Rezultati so zato velikega pomena ne le za slovensko umetnostno in širšo kulturno in politično zgodovino, marveč tudi za umetnostno in kulturno-politično zgodovino širšega srednjeevropskega prostora. Raziskava vseh zgodnjekartuzijanskih samostanov v Evropi z vidika vpliva ustanoviteljev na umetnostno podobo pa je izjemnega pomena v celotnem zahodnoevropskem kontekstu raziskovanja kartuzijanske umetnosti visokega srednjega veka. Nova spoznanja so bistveno doprinesla k poznavanju razvoja zgodnjegotske arhitekture v slovenskem in širšem srednjeevropskem prostoru in vloge osrednjih cerkveno-političnih osebnosti visokega srednjega veka pri kulturnem razvoju in napredku v tem geografskem prostoru, ki sta bila tudi posledica ustanavljanja in upravljanja redovnih postojank.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskava je pomembna za kulturni razvoj Slovenije. Ugotovitve so pomembno razširile dosedanje vedenje o zgodovini kartuzije Jurklošter in povezavah kartuzijanskega reda s posvetnimi predstavniki nasploh. Ovržena je bila teza iz starejše literature o tesni (delavniški) povezanosti Jurkloštra in Žičke kartuzije s spomeniki babenberške zgodnje gotike. Prav tako sta bili doslej še povsem neraziskani vloga Andeških pri drugi ustanovitvi kartuzije Jurklošter in pomen ustanovitve Jurkloštra za siceršnje politično in cerkveno udejstvovanje Leopolda VI. Babenberžana. Patrocinij sv. Mavricija je bil v slovenski strokovni literaturi doslej popolnoma spregledan in še neraziskan, zato je temeljita raziskava tega svetnika v povezavi s kartuzijo Jurklošter prinesla povsem nova spoznanja in omogočila nov pogled na ustanavljanje samostanov v visokem srednjem veku pri nas. Raziskani so bili tudi motivi za izbiro tega patrocinija v cerkvah na celotnem ozemlju sedanje Slovenije. Rezultati raziskave so z referatoma na mednarodno priznanih konferencah v Avstriji in Franciji, znanstvenem posvetu v Sloveniji in javnim predavanjem v Jurkloštru ter z objavami v mednarodno uglednih strokovnih publikacijah razširili vedenje o vlogi osrednjih srednjeevropskih dinastij v visokem srednjem veku pri ustanavljanju samostanov in razvoju umetnostnih tokov. Zlasti kartuzija Jurklošter doslej tuji strokovni javnosti ni bila dovolj znana, hkrati pa skupaj z Žičko kartuzijo praviloma ni upoštevana v pregledih razvoja evropske umetnosti, čeprav sta obe odločilni pri razvoju zgodnjegotske umetnosti v Srednji Evropi. Rezultati so pomembni in neposredno uporabni pri ohranjanju kulturne dediščine, pri zaščiti in prezentaciji kulturnih spomenikov. Velik pomen bodo imela tudi na področju turizma in izobraževanja. Nova odkritja so ključna tudi za novo razumevanje in vrednotenje umetnosti v slovenskem prostoru v kontekstu srednje- in zahodnoevropske umetnostne dediščine. Dognanja so uporabna tudi v drugih humanističnih vedah, turizmu in izobraževanju, prispevala pa bodo tudi k razvoju in boljšemu poznavanju nacionalne kulturne identitete. Nastopi na mednarodnih simpozijih, na katerih je vodja projekta slovenske spomenike postavljala v enakovreden kontekst z evropskimi, so prispevali k promociji slovenske države in njene kulturne dediščine. Raziskave, opravljene v okviru tega projekta, Slovenijo povezujejo s širšim evropskim prostorom.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno