Projekti / Programi
Savanski šimpanzi in evolucija človeka.
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.03.01 |
Humanistika |
Antropologija |
Fizična antropologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B460 |
Biomedicinske vede |
Fizična antropologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
- senegalski šimpanzi, evolucija človeka, raba krajine, iskanje hrane, gnezdenje
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
32007 |
dr. Maja Gašperšič |
Humanistika |
Vodja |
2010 - 2012 |
33 |
Organizacije (1)
Povzetek
Šimpanzi so najbližji živeči sorodniki človeka in istočasno ena izmed najbolj ogroženih vrst na planetu. Lov, krčenje gozdov in bolezni so večino človeku podobnih opic potisnili do roba preživetja. Posebej zahodna podvrsta šimpanzov (Pan troglodytes verus) je bila tekom zadnjih deset let zaradi človeškega vpliva skrajno zreducirana (Boesch, 2008). Šimpanzi, ki živijo na suhih in odprtih območjih, so večkrat služili kot »referenčni modeli« za rekonstrukcijo evolucije zgodnjih prednikov človeka, ki so se soočali s podobnimi ekološkimi izzivi (Moore, 1996). Senegal, posebej severovzhod, hrani redke preživele populacije savanskih šimpanzov (Pruetz idr., 2002), in edino skupnost Fongoli je habituirana. Večina šimpanzov živi v majhnih izoliranih skupinah ob boku okrepljenih populacij ljudi in zaščita teh hominoidov je dosegla kritično točko. Šimpanzi pa z našo vrsto delijo tudi kulturno dediščino ter so nedavno pokazali zavidljivo kulturno sposobnost in vedenjsko raznolikost (McGrew, 2004, Whiten idr., 2001). Posebnega pomena so njihove tehnološke spretnosti, kot jih izražajo pri tehnologiji tolčenja (Gašperšič, 2008), ki lahko pomaga pojasniti izvore in evolucijo uporabe orodja med homini Oldowana (Toth & Schick, 2009).
Vodni izviri, pomembni hranljivi viri (npr. baobab, Saba senegalensis) ali zavetje lahko med šimpanzi spodbudijo kreacijo osrednjih točk ki jih pogosto izkorišča tudi lokalno prebivalstvo in tako vrsti tekmujeta za iste vire preživetja. Projekt bo identificiral taka območja blizu kraja Kedougou, raziskal prehrano in gibanje lokalni skupnosti šimpanzov in poiskal možnosti trajnostnega so-bivanja z ljudmi. Dolgoročen cilj je ustanovitev naravnega turizma z osnovnim ciljem zaščite šimpanzov in hkrati ponuja spodbudo lokalnim ljudem. Dokaze o materialni kulturi (t.j. termitolov, lov na mravlje ali polopice, trenje baobaba) bomo dokumentirali na nekaj bližnjih območjih. Gibanje po teritoriju živečih opic v razmerju do iskanja hrane je pomembno pri rekonstrukciji vzorcev rabe krajine, predvidene za davne hominine (Ardipithecus, Australopithecus).
Poiskali in označili bomo ključne vire prehrane, vodne vire v suhi dobi in zavetja (npr. jame), pregledi gnezd šimpanzov bodo orisali gibanje po krajini (izdelava GPS zemljevida z domačimi teritoriji in središčnimi točkami). Predlagamo nadzorovanje izbranih skupnosti šimpanzov in določitev njihove sestave skupin v primerjavi s podatki o gostoti naseljenosti (Carter & Ndiaye, v teku). Dokumentirali bomo gnezdenje, prehrambene navade in gibanje šimpanzov na območjih, kjer se lahko pojavijo izrazite spremembe v antropogeni dejavnosti. Metode vključujejo analize iztrebkov in gnezdišč, demografija skupnosti pa bo doprinesla k določanju genetske raznolikosti Senegalskih šimpanzov. Poleg tega bomo oportunistično zbirali podatke o tehnologiji tolčenja (trenje baobabovih plodov) tako z arheološkimi metodami (Mercader idr., 2007) kot z opazovanjem vedenja (Gašperšič, 2008). Rezultati bodo dodatna osnova za primerjave med znanimi ali pripisanimi vedenjskimi vzorci drugih živečih primatov in izumrlih prednikov ljudi.
Predlagani projekt bo identificiral domače teritorije in prehrambene navade savanskih šimpanzov in tako omogočil boljše razumevanje vzorce rabe krajine v Oldowanu. Šimpanzi skupnosti Fongoli so že pokazali nekaj nepričakovanih značilnosti (t.j. uporaba jam ali votlin, namakanje v naravnih bazenih, lov s sulicami na polopice; Pruetz, 2007). Primerjava s sosednjimi skupnostmi bo nova pridobitev k orisu »kulturnega profila savanskih šimpanzov«. Detajli tehnologije tolčenja med šimpanzi bodo doprinesli sveže podatke za povezovanje dokazov o evoluciji pojava iz paleoantropologije in primatologije (Whiten idr., 2009). Takšne primerjave lahko ponudijo modele za druge možne rabe orodja med našimi davnimi predniki, ki so arheološko nevidne, in lahko osvetlijo vedenjske prilagoditve zgodnjih homininov, ki so bile morda odločilne pri evolucijskem uspehu naše vrste (Toth & Schick, 2009).
Pomen za razvoj znanosti
V smislu statusa populacije je pomemben rezultat projekta odkritje skupine šimpanzov ob vasi Nathia, ki je prejšnji pregledi senegalskega terena niso prepoznali (Pruetz idr. 2002, Carter idr. 2003). Pravzaprav smo našli šimpanzja gnezda in ostanke prehrane na vseh gozdnih predelih na obrobju parka, med goro Bagnomba in vasjo Bandafassi, enako ob reki Gambiji na meji z Gvinejo. Zadnje uradne ocene o številčnosti šimpanzih v Senegalu izpred dobre dekade so bile največ 400, torej je vsaka »nova« skupnost vredna pozornosti. Nova ocena pa ne pomeni, da je živali več kot smo mislili, ampak da vemo (še zmeraj) premalo o njih in okolju, ki mu pripadajo. Relacije med ljudmi in afnami ter demografski podatki o slednjih so neprecenljivi za svežo raziskavo o stanju velikih opic, ki je delno že v teku. Etnoprimatološki pristop je bistven pri zaščiti primatov (Lee 2010), a skupen življenjski prostor s šimpanzi zahteva alternativne rešitve glede bodočih ekoturističnih projektov v Afriki (Hockings & Humle 2009; Macfie & Williamso 2010). Najbolj moteč element v tej raziskavi je bil pritok pastirjev ovac v regijo Kédougou in zanemarjanje zakona s strani senegalskega ministrstva za okolje glede njihovih ilegalnih dejavnosti. Krčenje gozdnega habitata prinaša uničujoče posledice za lokalno prebivalstvo in primate. Če bodo subjekti proučevanja izumrli, bo pod vprašajem tudi znanost o njih.
V kontekstu ekologije prehrane, ki je znana le iz edine habituirane skupine v Fongoliju (Pruetz 2006), so naši rezultati v repertoar savanskih šimpanzov dodali eksotične plodove, oreščke (predvsem palmovcev) in gomolje. Presentljivih odkritij kot je lov s sulicami (Pruetz & Bertolani 2007) še ni bilo, česar pa ni bilo pričakovati, saj taki podatki izvirajo iz mnogoletnih naporov habituacije. Pa vendar, šimpanzi vasi Bandafassi se zatekajo v skalne votline, najbrž iz termoregulacijskih razlogov na višku vročine (Pruetz 2007). Tehnologijo tolčenja in rabo kamnitih nakoval za odpiranje plodov opičjega kruhovca smo zasledili med vsemi študijskimi skupinami (Gašperšič 2008). Tekom raziskave sem analizirala 7 kompletov rastlinskih orodij za lov na termite Macrotermes sp., skupno 45 prožnih paličic s povprečno dolžino 36.3 cm. Manjše termitnjake smo v Nathi našli tudi raztreščene na jamskih tleh, poleg šimpanzjega vodnjaka pa so ležale 4 lesene palice, ki so jih najbrž uporabili za kopanje v suhi strugi. Februarja 2012 sem opazovala tudi zajemanje vojaških mravelj (Dorylus sp.) med šimpanzi in analizirala 15 lesenih orodij, ki so jih pustili za sabo (povprečna dolžina 78.7 cm). Spodbudno smo našli znamenja novega tipa materialne kulture v zahodni Afriki (nedavno odkritega v savanski Ugalli, Tanzanija; Hernandez-Aguilar idr. 2007): orodje za izkopavanje divjih gomoljev. Bolj toge palice (dolge približno 50 cm) smo našli trikrat, medtem ko jih je pri kopanju videl asistent SF Kanté. Podobno kot v Fongoliju se tudi šimpanzi skupnosti Angafou bojda radi namakajo v potoku, kar je ena od posebnosti savanskih opic. Vendar vsi ti primeri zaradi omejenega vzorca štejejo le kot anekdote (Sarringhaus idr. 2005) in zaenkrat ne morejo šteti kot kulturne poteze, saj je za nabor dokazov potrebno precej več časa v bližini subjektov proučevanja. Kljub temu ta prva spoznanja o šimpanzih okrožja Bandafassi prinašajo presenečenja, saj so nekateri vzorci vedenja izredno redko dokumentirani, npr. lov na netopirje (poznan le med bonobi; Bermejo idr. 1994), ki gotovo zahteva določene spretnosti in razmišljanje. Kaže, da savansko okolje res spodbuja inovativne strategije med našimi sorodniki, njihovi odzivi pa so dovolj prožni za razvoj kompleksnih vedenj. Prilagoditve na savanski habitat pa vsebujejo implikacije za rekonstrukcijo širitve prvih homininov v krajine s podobnimi izzivi. Gnezdenje na priljubljenih območjih ter vračanje h ključnim virom vode in hrane ustvarja središčne točke v pokrajini in ponuja bolje razumevanje izvora domačih teritorijev v zgodnji evoluciji človeka.
Pomen za razvoj Slovenije
Dolgoletno sodelovanje s priznanimi znastveniki kot je Jill Pruetz (izbrana raziskovalka pri National Geographic Society 2008), Janis Carter (ki je ustanovila prvo zavetišče za šimpanze v zahodni Afriki: Baboon Islands v sosednji Gambiji, z nami pa sodeluje glede odnosov med šimpanzi in ljudmi ter pomaga pri izobraževalnih delavnicah s svojimi publikacijami in izkušnjami) ter Jack Harris (kot eden najboljših arheologov paleo-krajin) je prav tako pomembno za znanstven napredek Slovenije. Pruetz in njeni študentje (vključno z mano) smo npr. obogatili znanje o šimpanzih na nepričakovane načine: šimpanzi se izredno bojijo vode, fongolska skupnost pa kot kaže uživa v namaknju v mlakah ob začetku deževja; ob polni luni se gibajo in hranijo tudi ponoči (česar ne bi vedeli ako raziskovalci ne bi večkrat prenočili s šimpanzi); kažejo edinstveno obliko lova na polopice s pomočjo orožja ter se zatekajo v jame podobno kot naši predniki. Vsa ta in nova spoznanja iz tega projekta sem predstavila tudi slovenskim študentom sociologije, biologije, arheologije in pedagogike. A odkritij ne bi bilo brez predanega dela lokalnih asistentov, vodičev, šoferjev, »prevajalcev«, in le-to je temelj terenske primatologije. Znanstveno polje primatologije na podlagi mojih »pinonirskih« terenski izkušenj iz Kameruna in Senegala sem samo vpeljala v program Evolucije človeka na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete. Žal pa se je situacija spremenila odkar več nisem zaposlena na BF in me kot predavatelja sploh niso povabili k sodelovanju. Za razliko od Fakultete za družbene vede, kjer sem v okviru predmeta Kulturne študije (K. Šabec) decembra 2012 predavala o projektu »Savanski šimpanzi in evolucija človeka«. Primatološko izkušnjo sem samostojno predstavila tudi v raznih krajih Slovenije (Kavarna Idrija 2010, Menza pri koritu Ljubljana in Muzikafe Ptuj 2013), v časopisu Delo pa so februarja z mano objavili pogovor o terenskem delu (http://www.delo.si/druzba/panorama/zanimajo-me-afne-v-naravnem-okolju.html).
V bodoče vseeno upam, da bodo z izkušenimi znanstveniki in savanskimi varuhi divjine lahko sodelovali tudi slovenski študentje in nadaljevali plodne mednarodne raziskave.
Aktualna odkritja o savanskih šimpanzih sem predstavila na dveh kongresih mednarodne primatološke zveze (IPS), septembra 2010 v Kyotu na Japonskem o implikacijah za razumevanje evolucije človeka in avgusta 2012 v Cancunu Mehika o rezulatih projekta Z6-3676 (glej izjemni dosežek!). Kot podoktorska sodelavka na Biotehniški fakulteti sem bila edina slovenska predstavnica na obeh srečanjih. Materialna kultura vrste Pan troglodytes verus je bila osrednja tema vabljenega predavanja na mednarodni konferenci Biološka znanost in družba (Ljubljana, oktober 2010), ki je dostopno tudi na spletu (www.videolectures.net/MajaGaspersic). Na srečanju “Škerljevi dnevi” 2010 sem predstavila prve rezultate in pomen tega projekta in Slovenskemu antropološkemu društvu hkrati nakazala delovanje terenske etnoprimatologije. Jeseni 2011 pa sem na IV. evropskem primatološkem kongresu (EFP) v Lizboni prikazala dejanske sporne situacije med šimpanzi in prebivalci okrožja Bandafassi ter možnosti bodočega sobivanja teh »bratrancev« v savanski krajini.
Za “razvoj” te države je pravtako pomemben prvi prevod primatološkega dela v slovenščino: Omikani šimpanz: razmišljanja o kulturni primatologiji, ki jo je spisal eden najpomembnejših strokovnjakov Bill McGrew. Knjiga obravnava relativno novo področje šimpanzjih kultur in jih navezuje na druge antropološke discipline. McGrew predstavi obilico presenetljivih primerov živalskih kultur in se sprašuje o prihodnosti kulturne primatologije kot dragocenega polja raziskav, ki bi naj pripomogle k boljšemu umevanju evolucije človeške kulture. The cultured chimpanzee je bil prvič objavljen 2004, v zadnjem desetletju pa je prišlo do precej spektakularnih odritij (posebej iz skupnosti šimpanzov Fongoli), ki sem jih predstavila v spremni besedi slovenske izdaje (SH, 2011).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
