Projekti / Programi
Diferenciacija, enakost, produltivnost: socialne in ekonomske konsekvence razširjenih in diferenciranih visokošolskih sistemov z vidikov internacionalizacije
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.01.01 |
Družboslovje |
Vzgoja in izobraževanje |
Pedagogika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.03 |
Družbene vede |
Izobraževanje |
Raziskovalci (6)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
28687 |
dr. Manja Klemenčič |
Politične vede |
Raziskovalec |
2010 - 2012 |
222 |
| 2. |
32760 |
Janja Komljenovič |
Interdisciplinarne raziskave |
Raziskovalec |
2010 - 2012 |
52 |
| 3. |
32759 |
mag. Klemen Miklavič |
Interdisciplinarne raziskave |
Raziskovalec |
2010 - 2012 |
73 |
| 4. |
25475 |
Igor Repac |
Politične vede |
Tehnični sodelavec |
2010 - 2012 |
21 |
| 5. |
23750 |
dr. Janez Vogrinc |
Vzgoja in izobraževanje |
Raziskovalec |
2010 - 2012 |
436 |
| 6. |
05263 |
dr. Pavel Zgaga |
Filozofija |
Vodja |
2010 - 2012 |
981 |
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Internacionalizacija visokega šolstva je bila v minulem desetletju v svetu zelo pogosta raziskovalna tema. Tega se je naša raziskovalna skupina zavedala, zato je svojo pozornost usmerila na teme, ki so bile doslej manj raziskovane (ob tem se je seveda naslonila na bogato novejšo literaturo s širšega področja raziskovanja internacionalizacije visokega šolstva). Med takšne teme še zlasti sodi proučevanje učinkov internacionalizacije, evropeizacije in globalizacije na dva specifična vidika upravljanja visokega šolstva, to je na vprašanje institucionalne avtonomije in akademske svobode na eni ter na participacijo študentov na drugi strani, pa tudi na diferenciacijo visokošolskih sistemov. Podobno velja tudi za proučevanje teh učinkov v zvezi z razvojem visokega šolstva v t.i. (post)tranzicijskih državah, še zlasti na Zahodnem Balkanu, kjer sistematičnega dela na tem področju doslej praktično ni bilo. Raziskovalna skupina ocenjuje, da je na tem področju ponudila svoj izvirni prispevek.
S tem raziskovalnim projektom smo posodobili in poglobili nekatere ugotovitve, do katerih smo posamično (to je bil prvi raziskovalni projekt, v katerem je ta skupina delovala kot celota) prišli v nekaterih prejšnjih raziskovanjih. To še posebej velja za raziskovanje poteka in rezultatov bolonjskega procesa (sorodno poročilo iz leta 2003/2005, gl. [COBISS.SI-ID 6237513], je med najbolj citiranimi deli članov skupine) oziroma za raziskovanje t.im. »globalne dimenzije« evropskega visokošolskega prostora (sorodno poročilo iz leta 2006, gl. [COBISS.SI-ID 6962761], je prav tako med našimi najbolj pogosto citiranimi deli). V tem pogledu so posebej pomembni naši prispevki k monografiji European Higher Education at the Crossroads ([COBISS.SI-ID 9239881], [COBISS.SI-ID 9240137], [COBISS.SI-ID 9240393]), h kateri smo bili posebej povabljeni. Kot svoj najpomembnejši prispevek pa štejemo zaključno monografijo Globalizacijski izziv za evropsko visoko šolstvo, ki je v trenutku tega poročanja tik pred izidom pri založbi Peter Lang: v njej smo skupaj s tujimi partnerji obdelali specifični vidik problematike, ki doslej v podobnih študijah še ni bil sistematično obravnavan: konvergentnost in diverzifikacija visokega šolstva v razmerju do »centrov« in »periferij« (gl. 7.1).
Sistematično zbrani ključni statistični podatki o visokošolskih sistemih v državah na območju nekdanje Jugoslavije in Albanije za zadnjih dvajset let bodo lahko koristen vir tudi za druge raziskovalce, prav tako to velja za vzpostavljeno zbirko ključnih zakonskih in strateških dokumentov o visokem šolstvu v regiji, čeprav utegne biti jezikovna pregraja (večine teh dokumentov ni v angleščini ali kakem drugem širše govorjenem jeziku) nekaterim tujim raziskovalcem previsoka. Skupaj z obogatitvami na področju teoretske literature (nove knjige v knjižnici) vsi ti viri pomenijo predvsem pomembno podporo nadaljnjemu razvoju domače znanosti na tem specializiranem področju.
Raziskovalna skupina je večino svojega publicističnega dela opravila pri mednarodnih založbah oz. revijah ter s tem svoje delo predstavilo najširši publiki. Nekaj povabil, ki smo jih v zadnjem času prejeli iz tujine (vabljena plenarna predavanja, uredništva, organizacija konferenc, novi projekti oz. povabila k sodelovanju v pripravi predlogov novih projektov) razumemo kot potrditev svojega dosedanjega dela v mednarodnem okviru.
Pri izvedbi projekta smo bili pozorni tudi na nekatere specifične aspekte, ki se v raziskovanju uveljavljajo v novejšem času: k sodelovanju smo – kolikor mogoče uravnoteženo – privabili tako partnerje iz zahodne kot iz srednje in jugovzhodne Evrope; prav tako smo bili pozorni na enakomerno starostno strukturo (kar je posebej vidno med avtorji zaključne monografije; gl. točko 7.1), osrednji domači del raziskovalne skupine pa je bil uravnotežen tudi po spolni strukturi.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovanje visokega šolstva, ki se je v zahodni Evropi razvilo v minulega četrt stoletja, je bilo doslej v Sloveniji zelo slabo razvito in zgolj sporadično. Naš projekt je prispeval k utrditvi te raziskovalne specializacije, k usposabljanju novih raziskovalcev in k oblikovanju jedra, ki bo v prihodnje lahko prevzemalo nove naloge na tem področju.
V okviru projekta smo obravnavali vprašanja internacionalizacije visokega šolstva, ki so visoka strateška prioriteta tako Republike Slovenije kot njenih univerz. Naše ugotovitve v zvezi s ključnimi konceptualnimi dilemami, pa tudi komparativne analize Slovenije z drugimi državami ponujajo podlage oziroma nekatere rešitve tako za nacionalne kot za institucionalne strategije na tem področju. Kot posebej pomembne rezultate projekta navajamo npr.:
- kritično analizo slovenske reformne implementacije načel bolonjskega procesa v evropskem komparativnem kontekstu;
- komparativno analizo dosedanjih učinkov internacionalizacije na visokošolske politike in na razvoj visokošolskih zavodov v Sloveniji in v državah Zahodnega Balkana, še zlasti glede diferenciacije;
- identifikacija nevralgičnih točk, ki se pojavijo, ko obravnavamo VŠ glede na pravičnost ter glede na učinke internacionalizacije in globalizacije;
- komparativno analizo (40 držav) naše »globalne strategije« na področju visokega šolstva ter oceno možnih izboljšav;
- oceno možnega razvoja na področju izobraževanja učiteljev znotraj VŠ kot celote.
Raziskovalna skupina je k potekajoči diskusiji na naših univerzah neposredno prispevala z ureditvijo dvojezične (slovenske in angleške) monografije Poti internacionalizacije: politike, trendi in strategije v visokem šolstvu v Evropi in Sloveniji (CMEPIUS, 2011) ter predgovorom in člankom v njem. Uredili in napisali smo tudi spremno študijo k slovenskemu prevodu dela P. Bourdieua Homo academicus (2012).
Projekt je prispeval k popularizaciji raziskav s področja visokega šolstva v Sloveniji, kar dokazuje tako prisotnost domačih raziskovalcev na seminarjih, konferencah in gostujočih predavanjih, ki smo jih organizirali, kot tudi interes novih doktorskih kandidatov (trenutno dva domača in dva tuja). Uredili smo tudi posebno številko mednarodne revije CEPS Journal (št. 4/2012), ki jo izdaja naša fakulteta, tematsko pa smo jo namenili analizam reform visokega šolstva v srednji in jugovzhodni Evropi: to je prvi primer, da se je revija slovenskega izdajatelja tematsko usmerila k raziskavam s področja visokega šolstva, v njej pa so objavili članke tako domači kot tuji avtorji in avtorice. Dokončani raziskovalni projekt zato lahko pomeni enega izmed izhodišč za nadaljnji razvoj raziskovanja visokega šolstva v Sloveniji in obenem njegove vključenosti in prepoznavnosti v mednarodnem prostoru.
Uporabnost rezultatov dosedanjega raziskovanja lahko znotraj Slovenije povežemo z našim sodelovanjem pri nastajanju novega predloga Nacionalnega programa visokega šolstva (2011 – 2020), tako s konceptualnimi in strateškimi prispevki kot s pripravo nekaterih podatkov, deloma pa tudi pri delavnicah za izpopolnjevanje. Podobno smo sodelovali s Svetom Evrope, katerega članica je tudi Slovenija, pri vprašanjih institucionalne avtonomije in akademske svobode ter prispevali podlage za predvideno pripravo novega regulativnega evropskega dokumenta na tem področju. Podrobneje o tem gl. točko 7. Pravkar smo pričeli z novim projektom o akademskem delu in internacionalizaciji za CMEPIUS.
Ugotovitve iz raziskovalnega projekta smo tudi uporabili v pedagoškem procesu na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani: v novem modulu Konceptualizacije univerzitetnih in raziskovalnih prostorov na doktorskem študiju in v več modulih novega magistrskega študijskega programa Edukacijske politike.
Kot smo že omenili, smo s projektom pomembno prispevali tudi k obogatitvi temeljne mednarodne literature s področja raziskovanja visokega šolstva, ki je zdaj javno dostopna preko knjižnice Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
