Projekti / Programi
Zasnova temeljne večnamenske državne geoinformacijske infrastrukture
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.17.00 |
Tehnika |
Geodezija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.07 |
Tehniške in tehnološke vede |
Okoljsko inženirstvo |
Raziskovalci (13)
Organizacije (2)
Pomen za razvoj znanosti
Znanstvena področja, v katera sodi pričujoča študija, so bila v zadnjih dveh desetletjih priča dramatičnemu razvoju predvsem zahvaljujoč novim satelitskim tehnologijam. GNSS nadomešča klasične merske tehnologije v znanstvenih in praktičnih aplikacijah. Geodezija je danes znanost o določanju geometrije, težnostnega polja in rotacije Zemlje in njene evolucije skozi čas, kar vodi k definiciji »treh stebrov geodezije«, namreč geokinematike, rotacije in težnostnega polja Zemlje. Ti trije stebri so dejansko povezani drug z drugim in se skupaj spreminjajo zaradi dinamičnih procesov zemeljskega sistema kot celote.
Cilj projekta je bil pospešiti aktivnosti v Sloveniji, ki vodijo k vzpostavitvi nove, sodobne geodetske infrastrukture. Po zgledu primerov v regiji je bil podan predlog nove večnamenske državne geoinformacijske infrastrukture. Dolgoročni cilj je tudi sodelovanje pri projektu Evropske kombinirane geodetske mreže (ECGN) – raziskovalnem projektu, katerega cilj je določitev visokokakovostnega modela geoida. Tako bodo rezultati projekta tudi prispevek v evropskem in svetovnem znanstvenem prostoru.
Uresničitev predlaganega načrta za kombinirano geodetsko mrežo Slovenije bo prinesla ne le spojitve različnih geodetskih omrežij (terestrične, nivelmanske, gravimetrične in aktivne GNSS-mreže), ampak tudi možnosti interdisciplinarnega povezovanja z drugimi okoljskimi omrežji, ki služijo spremljanju in preučevanju Zemlje kot planeta, njenega površja, notranjosti, hidrosfere in atmosfere ter njenih fizikalnih, kemičnih in bioloških lastnosti kot tudi nenehnih dinamičnih procesov. Takšne raziskave postajajo vse bolj pomembne pri obvladovanju tveganja naravnih nesreč in izrednih razmer. Pomaga lahko pri izogibanju (preprečevanju) ali zmanjševanju (ublažitvi) škodljivih učinkov naravnih tveganj in naravnih nesreč v širšem kontekstu zagotavljanja trajnostnega razvoja.
Pomen za razvoj Slovenije
Spremljanje geokinematike je pomembno za geodetski horizontalni in višinski sistem, saj le tako lahko zagotavljamo njegovo prostorsko-časovno skladnost na dolgi rok. Ta zahteva ni le ozko geodetska; pomembna je za vse znanosti, stroke in službe, ki se tako ali drugače ukvarjajo z naravnim okoljem in prostorom. Le kakovosten, sodoben državni prostorski referenčni sistem omogoča ustrezno georeferenciranje prostorskih danosti za izvajanje prostorskih politik na širšem zemljepisnem območju. Samo visokokakovostni prostorski podatki omogočajo ustrezno obvladovanje tveganja naravnih nesreč, pomagajo pri izogibanju ali zmanjševanju njihovih škodljivih učinkov in tako v širšem kontekstu omogočajo trajnostni razvoj.
Enoten državni višinski referenčni sistem je posebej pomemben za načrtovani projekt hidroelektrarn na srednji Savi. Podobno velja tudi za načrtovane posege in izgradnjo nove cestne in železniške infrastrukture. Vzpostavitev temeljne večnamenske geodetske infrastrukture ima v družbeno-ekonomskem smislu velik pomen iz več razlogov, omogoča/zagotavlja namreč:
1. vključevanje Slovenije v ECGN in sodelovanje v mednarodnih kampanjah za globalno spremljanje težnostnega polja Zemlje ter modeliranje časovno odvisnih sprememb v Zemljini skorji;
2. kakovostno koordinatno referenčno ogrodje državnega omrežja stalnih GNSS-postaj (SIGNAL) z namenom ustreznega fizičnega zavarovanja le-teh;
3. kakovostno določitev koordinat stalnih postaj omrežja SIGNAL z namenom zagotavljanja ustrezne kakovosti lokacijskih storitev na državnem nivoju;
4. vzpostavitev državnega geodetskega observatorija v centralni točki kombinirane geodetske mreže;
5. kakovostno koordinatno referenčno ogrodje državnega terestričnega referenčnega sistema z namenom ustreznega fizičnega zavarovanja državnega horizontalnega geodetskega datuma;
6. kakovostno zamenjavo petih uradnih EUREF-točk na območju Slovenije;
7. infrastrukturo za kakovostno spremljanje geodinamičnega dogajanja v horizontalnem smislu;
8. kakovostno koordinatno referenčno ogrodje državnega višinskega referenčnega sistema z namenom ustreznega fizičnega zavarovanja državnega višinskega geodetskega datuma – ena izmed točk kombinirane geodetske mreže bo prevzela vlogo normalnega reperja;
9. kakovostno zamenjavo EUVN-točk na območju Slovenije;
10. osnovni niz GNSS/niveliranih točk za kakovostno vpetje državnega modela (kvazi)geoida;
11. infrastrukturo za kakovostno spremljanje geodinamičnega dogajanja v višinskem smislu;
12. kakovostno referenčno ogrodje državnega gravimetričnega referenčnega sistema z namenom ustreznega fizičnega zavarovanja državnega gravimetričnega geodetskega datuma;
13. kakovostno večnamensko kalibracijsko mrežo z namenom preverjanja ustreznosti merilnih instrumentov, opreme in metod/postopkov izmere;
14. spojitev vseh referenčnih sistemov in različnih tipov geodetskih opazovanj na identičnih točkah, kar omogoča sintezo in analizo kakovosti temeljne večnamenske infrastrukture na državnem nivoju.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
