Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Proučevanje vpliva alternativnih načinov obdelave tal na izboljšanje rodovitnosti tal in povečevanje humusa v tleh ter zmanjšanje izpustov CO2 v ozračje

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.01  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Kmetijske rastline 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (16)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  05085  dr. Franc Bavec  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  912 
2.  32133  Peter Berk  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  157 
3.  12288  mag. Tone Godeša  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  216 
4.  20421  mag. Manfred Jakop  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  202 
5.  00371  dr. Viktor Jejčič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2010 - 2013  1.183 
6.  17004  dr. Janja Kristl  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  175 
7.  10720  dr. Miran Lakota  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  360 
8.  15681  dr. Bogomir Muršec  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  333 
9.  17007  dr. Mateja Muršec  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  69 
10.  11087  mag. Tomaž Poje  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  2.233 
11.  29568  dr. Jurij Rakun  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  228 
12.  19348  dr. Črtomir Rozman  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2011 - 2013  632 
13.  11043  dr. Denis Stajnko  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2010 - 2013  481 
14.  20419  Danica Štefok    Tehnični sodelavec  2011 - 2013  0 
15.  29564  dr. Matjaž Turinek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  105 
16.  28430  dr. Peter Vindiš  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  212 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  20.022 
2.  0482  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede  Hoče  5089638004  9.896 
Pomen za razvoj znanosti
Ciljni raziskovalni projekt je s svojimi rezultati potrdil oziroma zavrnil naslednje hipoteze, ki imajo tudi širši pomen tudi za razvoj znanosti. a) V triletnih raziskavah nismo izmerili statistično značilnega zmanjšanja pridelkov pri obravnavanju rahljanje, nasprotno pa se je direktna setve signifikantno odražala tudi na manjši količini zrnja. Kakovost pridelka je odraz kompleksnosti kolobarja in ne le načina obdelave tal, zato neposredne povezave nismo ugotovili, kar le delno sovpada s poročili Meyer-Auricha in sod., 2006 ki je ugotovil, da imajo kolobarji žit z metuljnicami imajo višji neto dobiček in nižje emisije toplogrednih plinov kot monokultura koruze, hkrati pa vpliva na kakovost in količino pridelka. b) Vpliv različne obdelave tal na delež organske snovi v tleh je v seriji nekaj let težko zanesljivo povezati, saj je pojav dolgoročen in vezan na tip tal. V obravnavanjih direktna setev in rahljanje smo pokazali, da so se vrednosti humusa na obeh lokacijah v vseh treh povečale, vendar se med posameznimi obravnavanji ne kažejo statistično značilne razlike. Ker se v Sloveniji večina organske snovi z njive odpelje, je ocenjeni delež akumuliranega ogljika 10-15 %, kar je manj kot so ugotovili Wang s sod., 2008 na parcelah brez odstranitve žetvenih ostankov, kjer se je povečala organska snov v tleh za 21,7 %. c) Največ pomembnih rezultatov se dotika neposrednih meritev emisij CO2 iz tal s pomočjo naprave LC PRO+ in ECHO. Najvišje emisije 13,94 µmol/m2s CO2 smo izmerili neposredno po obdelavi tal s plugom in sicer v prvih 24-ih urah. Sledi obdelava z rahljalnikom, kjer smo izmerili maksimalne vrednosti 11,54 µmol/m2s CO2 prav tako takoj po obdelavi . V naslednjih dneh se nato emisije izenačijo z emisijami v neobdelanih tleh in dosežejo vrednosti (3,54 – 6,32 µmol/m2s CO2), deloma zaradi izsušitve površinskega sloja tal in nepojasnjenih vzrokov. Te ugotovitve se deloma ujemajo s poročanji La Scala s sod., 2001, ki so najvišje emisije beležili skoraj 15 dni po uporabi grebača in krožne brane, najmanjše pa v varianti brez obdelave tal. Na dinamiko emisij CO2 so v slovenskih agroekoloških pogojih najbolj vplivala nihanja temperatur, kar sovpada s poročanji Brucea s sod., 1999. Pomanjkanje padavin je bilo v korelaciji z manjšimi emisijami samo v ekstremnih poletnih sušah. V nasprotju z nekaterimi tujimi izkušnjami smo tudi v zimskem času večinoma izmerili pozitivne emisije CO2, vendar ne presegajo 0,29 µmol/m2s. Če so bila tla zamrznjena več dni zapored, je bil izmerjen negativni fluks CO2 v maksimalni višini 0,12 µmol/m2s. d) Izjemno pomemben del raziskave predstavlja ocena energijske učinkovitost ter ekološkega odtisa pri različnih sistemih obdelave tal, kjer smo podobno kot Zentner s sod., 2002 ugotovili, da imajo v slovenskih agroekoloških pogojih na meljasto glinastih tleh različni sistemi signifikantno različno porabo goriva (oranje + predsetvena priprava 23 l/ha, rahljanje 13,60 l/ha, direktna setev 21 l/ha), vendar se prihranki na gorivu in delovnem času lahko hitro izničijo zaradi povečane aplikacije herbicidov. Ugotovili smo, da je pri pridelavi oljne ogrščice največji ekološki odtisi zapustila obdelava s plugom (4,25 ha), sledi rahljalnik (3,75 ha) in direktna setev z 1,95 ha. Tudi pri pridelavi koruze je slika podobna, saj je najmanjši odtis pustil pridelovalni sistem direktna setev s 1,85 ha, medtem ko smo največji odtis ponovno izračunali pri konvencionalni obdelavi (4,15 ha). Najbolj objektivna ocena, izražena v ha/t pridelka, je pokazala, da je pridelava ene tone oljne ogrščice zapustila največji odtis (9,2 ha/t zrnja) zapustila konvencionalna pridelava oljne ogrščice, najmanjšega (2,86 ha/t) konzervirajoča pridelava koruze. Ekološki odtis pridelave ene tone nadzemnega dela biomase je značilno največji pri konvencionalni pridelavi oljne ogrščice (4,14 ha/t zrnja), sledita mu pridelava ozimne pšenice in koruze z absolutno najmanjšim odtisom (2,86 ha/t) pri konzervirajočem sistemu pridelave.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati projekta so pokazali značilen vpliv treh načinov obdelave tal (oranje, konzervirajoča obdelava in direktna setev) na dinamiko sproščanja CO2, dinamiko kopičenja talnega ogljika (humusa), količino pridelkov, porabo goriva, ekološki odtis in horizontalno zbitost tal. Ocene ogroženosti različnih tipov tal v severerovzhodni Sloveniji je pokazala, da preko 60 % tal trpi za pomanjkanje humusa, kar povzroča večjo ranljivost posevkov v ekstremnih vremenskih pogojih (suša). Dolgoročno je nujno vzpostaviti mehanizme za povečanje vsebnosti humusa in rodovitnosti tal, pri čemer so lahko alternativni načini obdelave tal skupaj s sistemi za zagotavljanje večjih količin rastlinskih ostankov, ključni, saj so relativno oceni, enostavni in obvadljivi. Vendar je potrebno takojšnje ukrepanje in ne odlašanje, saj se delež humusno revnih tal iz leta v leto povečuje in ne nasprotno.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno