Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Kombinacijske sposobnosti genotipov koruze iz genske banke na gospodarsko pomembne lastnosti

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.00  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava   

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  02085  dr. Franc Batič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2010 - 2013  814 
2.  05007  dr. Darja Kocjan-Ačko  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2010 - 2013  905 
3.  28497  dr. Žiga Laznik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2010 - 2013  260 
4.  04578  dr. Ludvik Rozman  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja projekta  2010 - 2013  213 
5.  25866  Jaka Rupnik    Tehnični sodelavec  2010 - 2013 
6.  15993  dr. Igor Šantavec  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2010 - 2013  136 
7.  17763  dr. Stanislav Trdan  Biotehnika  Raziskovalec  2010 - 2013  1.033 
8.  23589  dr. Filip Vučajnk  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2010 - 2013  156 
9.  17762  dr. Dragan Žnidarčič  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2010 - 2013  478 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.121 
Pomen za razvoj znanosti
Proučevanje kombinacijskih sposobnosti (KS) je najbolj razširjena metoda preizkušanja genskega materiala na področju žlahtnjenja rastlin. Ker so za to potrebna dialelna križanja s tem načinom sistematično proučujemo in med seboj križamo določene genotipe. Zaradi velikega števila linij, ki jih ima žlahtnitelj na razpolago, se za ugotavljanje splošne kombinacijske sposobnosti (SKS) običajno uporabljajo testerji. Dobri testerji za posamezno lastnost so med žlahtnitelji zelo iskani, saj se z njimi zelo dobro oceni SKS. Informacije o SKS nam dajo dokaj realno oceno o žlahtniteljskem materialu, ki ga na podlagi vrednosti SKS vključujemo v nadaljnje žlahtniteljske postopke. Pri vrstah, kjer so v pridelavi kultivarji tipa hibridov, kot je npr. koruza, pa nam linije z dobro SKS služijo direktno za vzgojo novih kultivarjev. Zato je v tem primeru informacija o KS žlahtniteljskega materiala osnova za nadaljnjo uspešno vzgojo novih kultivarjev. Rezultati pričujočega projekta bodo pomembno prispevali k poznavanju KS dela žlahtniteljskega materiala v genski banki koruze in širše k poznavanju aditivne in neaditivne genetske variance, ki je pomembna pri heritabilnosti ter tudi k povezavi med SKS in PKS za proučevane lastnosti. Še posebej je pomembno, da so v projektu, poleg pridelka, ki je v kmetijski pridelavi najpomembnejši, obravnavane tudi lastnosti, ki prispevajo k bolj kakovostnim pridelkom (tolerantnost na fuzarioze, ki izločajo škodljive mikotoksine) ter fotosintetska aktivnost in učinkovitost izrabe vode v procesu fotosinteze, kar je izrednega pomena v vse bolj ekstremnih (sušnih) razmerah. Že samo na podlagi 2-letnega preizkušanja samo 15 linij iz genske banke koruze na AO BF v Ljubljani; s pomočjo katerih smo na podlagi nepopolnega dialelnega križanja (10 linij kot materine linije in 5 linij kot očetne linije-testerji) vzgojili 50 novih križancev; smo za večino proučevanih lastnosti ugotovili statistično značilne razlike med SKS posameznih linij in med PKS njihovih križancev. Posamezne linije so izkazale dobro SKS tudi za več lastnosti, nekateri novi križanci so izkazali dober potencial za pridelek, po vrednosti učinkovite izrabe vode pa je najboljši križanec dosegel celo 8,7 µmol CO2 mol-1 H2O, kar je bistveno več, kot je po podatkih iz literature običajno za koruzo (3–5 µmol CO2 mol-1 H2O). Dobljeni rezultati so potrdili zastavljeno hipotezo o različnem genskem materialu in o dobrih KS nekaterih linij za pročevane lastnosti in so lahko kot vzpodbuda za nadaljnja proučevanja v zastavljeni smeri.
Pomen za razvoj Slovenije
V genski banki koruze na AO, BF, ki je vključena v nacionalni program »Slovenska rastlinska genska banka«, je več kot 580 različnih genotipov koruze, od tega je skoraj polovico bolj ali manj homozigotnih linij, ki jih z medsebojnim križanjem kot starševske linije lahko direktno uporabimo za vzgojo novih F1 križancev. Torej je za vzgojo novega kultivarja pri koruzi potrebno samo križanje dveh linij, kar predstavlja že nov kultivar. Da dobimo homozigotne linije pa je potrebno vsaj 10 generacij samooplodnje in skrbne selekcije na polju in v laboratoriju. Namen naloge na genski banki je predvsem vzdrževanje in opisovanje genskega materiala; podrobnejšega proučevanja, predvsem linijskega materiala, ki ga lahko direktno koristimo za vzgojo novih kultivarjev pa v zadnjem času ni bilo. Pričujoči projekt bo tako prispeval majhen, a pomemben delež k sistematičnemu proučevanju domačega genskega materiala, predvsem kombinacijskih sposobnosti (KS) linij na zelo pomembne lastnosti. Proučevanje KS linij, ki ga v Sloveniji vsaj zadnjih 40 let ni bilo, je teoretska osnova za nadaljnje uspešno žlahtnjenje in vzgojo novih kultivarjev. Pri koruzi, ki je v Sloveniji najpomembnejša poljščina, se v glavnem sejejo tuji uvoženi hibridi, tudi iz razloga, ker vsaj pri koruzi s strani odgovornih institucij ni bilo podprto namensko in kontinuirano žlahtnjenje domačih sort. Čeprav je bil glavni cilj pričujočega projekta proučevanje KS domačega genskega materiala, smo v proučevanje za primerjavo z novimi križanci vključili še 6 uradnih standardov (tuji hibridi) Komisije RS za potrjevanje novih sort, z namenom, da proučimo tudi možnost vpisa novega križanca (kultivarja) v sortno listo. Nekateri novi križanci so po pridelku; ki je zaenkrat poleg ranosti, žal še edini kriterij za vpis v sortno listo; dosegli vsaj nekatere standarde, po drugih (ranost, tolerantnost, učinkovita izraba vode) pa celo presegli. Da ne omenjam kakovosti zrnja, ki v poročilu ni prikazana, saj je večina novih križancev po tipu zrnja kakovostnih trdink ali poltrdink, ki so že v osnovi manj rodovitni, a imajo zrnje z veliko več beljakovin. Standardi so večinoma zobanke ali kvečjemu polzobanke. Za predlog za vpis nove sorte v sortno listo pa je 2-letno preizkušanje premalo, zato bi bilo potrebno nove križance še preizkusiti v več letih ali celo na več lokacijah. Lahko pa že obstoječim dvolinijskim križancem, na podlagi rezultatov dosedanjega preizkušanja in drugih poznanih lastnosti, dodamo še tretjo linijo za vzgojo trilinijskih križancev.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno