Projekti / Programi
Stanje oblikovanja, s poudarkom na industrijskem oblikovanju, kot dela kreativnih industrij in primeri dobre prakse v svetu kot podlaga za krepitev te dejavnosti v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.02.01 |
Družboslovje |
Ekonomija |
Ekonomske vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.02 |
Družbene vede |
Ekonomija in poslovne vede |
Raziskovalci (5)
Organizacije (2)
Pomen za razvoj znanosti
Osnovni cilj projekta ni napredek v znanosti, temveč aplikativni rezultati, kljub temu pa so rezultati projekta pomembni tudi za razvoj znanosti. Slovenija namreč zaostaja tako na področju analiz KKI kot tudi analiz oblikovanja. Rezultati projekta predstavljajo prvo celovito in poglobljeno ekonomsko analizo KKI in oblikovanja v Sloveniji.
Tudi v svetovnem merilu je kvantitativnih ekonomskih analiz KKI in oblikovanja premalo. Razlog za to leži v številnih metodoloških problemih, ki so povezani s takšnimi analizami in ki vodijo v problem neprimerljivosti posameznih rezultatov. V projektu uporabili več različnih metodoloških pristopov, ki smo jih med seboj kombinirali. Takšen način zagotavlja vsaj delno primerljivost rezultatov z drugimi študijami kot tudi večjo zanesljivost tako pridobljenih ocen.
V okviru dela na projektu smo razvili tudi dva vprašalnika, namenjena analizi oblikovanja in kreativnosti. Oba vprašalnika predstavljata pomembni znanstveni orodji, ki sta lahko v celoti ali delno uporabljeni tudi v drugih bodočih raziskavah doma ali v tujini.
Na podlagi obeh izvedenih anket smo pridobili dve bazi podatkov, pridobljenih posebej za namen analize oblikovanja in kreativnosti. Takšne baze so redkost tudi v svetovnem merilu. Zaradi že omenjenega pomanjkanja kvantitativnih dokazov na tem področju si zato na podlagi teh baz lahko v prihodnosti obetamo objavo odmevnih znanstvenih prispevkov, ki so že v pripravi. Še posebej pomembno je pomanjkanje dokazov o povezanosti uporabe oblikovanja v podjetjih in uspešnostjo ter inovativnostjo podjetij. Naša baza vsebuje vse potrebne podatke tudi za preverjanje takšnih povezav in izgradnjo modelov strukturnih enačb ali drugih statističnih modelov. Osnovne povezave med oblikovanjem in uspešnostjo/inovativnostjo, ki prav tako predstavljajo prispevek za znanost, so predstavljene že v vsebinskem poročilu projekta.
Pomen za razvoj Slovenije
Študija predstavlja analizo kreativnih industrij v Sloveniji in prvo celovito analizo stanja na področju industrijskega oblikovanja. Študija tako nudi analitično podlago za pripravo ukrepov na področju oblikovanja in je bila narejena po zgledu podobnih študij v razvitih evropskih državah. Poleg analize stanja smo pripravili tudi analizo nacionalnih oblikovalskih politik drugih držav z namenom, da bi oblikovali predlog za Slovenijo. Ugotavljali smo kateri so ukrepi oblikovalskih politik v razvitih državah EU (vsebina), na katere ciljne skupine so usmerjeni in kako razvite države spremljajo in vrednotijo njihove produkcijske/oblikovalske politike.
Medtem ko v Sloveniji razumevanja »designa« (oblikovanja) še vedno večinoma povezuje z estetiko, pa je v razvitih državah že vsaj dve desetletji razumljen kot sinteza načrtovalskih, tržnih in tehnoloških dejavnikov (dizajnersko razmišljanje). Opravljena vrednotenja potrjujejo pomemben vpliv oblikovanja na konkurenčnost podjetij, regij in držav. Trenutno svetovno najuspešnejša podjetja (npr. Apple, Microsoft, Lego, Alesi, Sony, Virgin, BT, Yahoo) uporabljajo oblikovanje in predvsem dizajnersko razmišljanje, kar je v veliki meri razlog njihovega uspeha. V zadnjih letih omogoča dizajnersko razmišljanje reševanje številnih družbenih vprašanj. Razvite države (predvsem skandinavske države, Velika Britanija) uporabljajo oblikovanje za izboljšanje učinkovitosti javnih storitev in za reševanje širših družbenih problemov kot so onesnaževanje, socialna izključenost, slab urbanizem.
Slovenija ima nekaj oblikovalsko orientiranih podjetij, ki so praviloma nadpovprečno poslovno uspešna. Analiza anketnih podatkov kaže na jasno povezanost med oblikovanjem in razvojem novih izdelkov/storitev/procesov, še posebej takšnih, ki vsebujejo bistveno inovacijo/dizajn. Poleg tega je razvidna tudi povezava med uporabo oblikovanja in uspešnostjo podjetja v smislu dobičkonosnosti, rasti tržnega deleža in rasti prihodkov. Podjetja, ki so uspešnejša na evropskih trgih, v oblikovanje vlagajo več kot podjetja, ki nastopajo le na lokalnem ali nacionalnem trgu. Slovenija ima tudi nekaj uveljavljenih oblikovalskih skupin ter posameznikov, vendar je stanje še vedno nezadovoljivo. Razumevanje pomena oblikovanja je nezadostno in neustrezno tako v poslovnem kot v javnem sektorju, kakor tudi v politiki. Tako Slovenija nima celovite podpore ukrepov produkcijske/oblikovalske politike, kar je značilno za razvite države v zadnjih 15-20 letih. Tudi spodbujanje raziskav in razvoja v Sloveniji ne daje pričakovanih rezultatov, saj je prevelik poudarek namenjen tehnološkim inovacijam.
Slovenska produkcijska politika bi morala biti eden od temeljev bodočega razvoja Slovenije, saj učinkovita uporaba oblikovanja predstavlja orodje pri prestrukturiranju podjetij in tradicionalnih gospodarskih panog v globalno konkurenčna podjetja in panoge ter omogoča nadgradnjo raziskovalno-razvojnih projektov v inovativne izdelke in storitve z visoko stopnjo dodane vrednosti. Tudi na področju javnega sektorja lahko po zgledu razvitih držav uporaba oblikovanja prinesla k izboljšani kakovosti javnih storitev in nižjim stroškom. Zato predstavljajo predlagani ukrepi v študiji strokovno podlago za pripravo produkcijske politike, ki bi lahko predstavljala pomembno vsebino (netehnološke inovacije) programskih dokumentov za črpanje EU sredstev v obdobju 2014-2020 in pomemben vzvod dviga konkurenčnosti slovenskih podjetij in javnega sektorja v bližnji prihodnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
