Projekti / Programi
Upravljanje z raznolikostjo v slovenskih podjetjih: raziskovalna analiza
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.01.02 |
Družboslovje |
Vzgoja in izobraževanje |
Andragogika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.03 |
Družbene vede |
Izobraževanje |
Raziskovalci (9)
Organizacije (2)
Pomen za razvoj znanosti
V okviru ciljno raziskovalnega projekta je bila izvedena prva raziskava med podjetji v slovenskem prostoru (izvedena v več fazah: študiji primera dveh podjetij, polstrukturirani intervjuji z 20 podjetji in anketa na vzorcu več kot 300 srednje velikih in velikih podjetij), ki hkrati odgovarja na vprašanja, kakšen je odnos slovenskih podjetij do raznolikosti zaposlenih glede na posamezne osebne okoliščine, v kolikšni meri slovenska podjetja uporabljajo posamezne ukrepe s tega področja in koliko se jih z raznolikostjo ukvarja strateško.
Rezultate raziskave lahko strnimo v spoznanje, da večina slovenskih podjetij raznolikost zaposlenih glede na osebne okoliščine sicer vrednoti kot pozitivno, vendar se večina (z izjemo 9 odstotkov anketiranih podjetij) z raznolikostjo ne ukvarjajo sistematično. Še več, večina podjetij o upravljanju raznolikosti zaposlenih še ni razmišljala in tako v njej (še) ni zaznala svoje priložnosti. Opazen delež podjetij pa vendarle - sicer bolj ali manj stihijsko - izvaja posamične ukrepe s področja upravljanja raznolikosti, kot so nudenje možnosti prilagodljivega delovnega časa, mentorska shema za mlajše sodelavce, možnost dodatnega dopusta za izobraževanje in neplačanega dopusta iz kakršnegakoli razloga, spodbujanje koriščenja očetovskega dopusta in zavzemanje za raznolikost dobaviteljev. Podjetja v slovenski lasti v znatno manjši meri poznajo izkušnje in prakse drugih podjetij na tem področju kot podružnice multinacionalnih podjetij. Odkrito priznavajo, da jim primanjkuje tovrstnega znanja, delno pa tudi finančnih sredstev za te namene.
Rezultati velike anketne raziskave bodo objavljeni v obliki izvirnega znanstvenega članka v mednarodni znanstveni reviji.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija kot majhno in odprto gospodarstvo povzema in prevzema značilnosti globalnega družbeno-ekonomskega okolja in se razvija v smeri večje raznolikosti posameznikov v poslovnem, izobraževalnem, kulturnem in družbenem življenju. Raznolikost se neizbežno kaže tudi na vse bolj odprtem trgu dela, k čemer dodatno prispevajo migracije, vse večja mednarodna mobilnost v izobraževalnem sistemu, staranje prebivalstva in razvoj naprednih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ki omogočajo nove oblike dela. V vrtincu tovrstnih dejavnikov slovenska podjetja ne morejo zavračati sopotnika teh sprememb - strateškega upravljanja raznolikosti zaposlenih.
Raziskovalna skupina je v obliki: i) prosto dostopne (preko spletne strani) monografije, ii) prosto dostopnega e-priročnika za managerje in kadrovike, iii) javne predstavitve rezultatov raziskave, iv) organizacije okrogle mize z gosti iz gospodarstva in v) objav v revijah in časopisih (Manager, Dnevnik in Aktiv) prispevala k širši seznanjenosti vodilnih v slovenskih podjetjih s konceptom (strateškega) upravljanja raznolikosti zaposlenih, o potencialu, ki ga lahko za podjetje prinaša raznolikost zaposlenih, primerih dobrih praks v tujih in domačih podjetjih ter o smernicah za snovanje strategije upravljanja raznolikosti v praksi. To področje ravnanja z zaposlenimi je namreč v slovenskih podjetjih razmeroma slabo razvito. Rezultati nedvomno pomenijo širjenje novega znanja glede upravljanja raznolikosti in utrjevanja zavesti podjetij o tem, kako pomembna je raznolikost zaposlenih in na kakšne načine jo lahko podjetje izkoristi kot vir svoje konkurenčne prednosti (skozi povečanje kreativnosti zaposlenih, boljše razumevanje/nagovarjanje raznolikih odjemalcev in poslovnih partnerjev, boljše odnose na delovnem mestu in posledično manj fluktuacije in absentizma itn.). Napredek na ravni podjetij na tem področju (torej na mikroekonomski ravni) se na makroekonomski ravni kaže v obliki večje produktivnosti dela in posledično dvigu gospodarske konkurenčnosti, saj bi vodil do boljše izkoriščenosti človeških virov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
