Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Migracije v Sloveniji kot razvojni dejavnik države in njenih regij

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.02.00  Družboslovje  Ekonomija   

Koda Veda Področje
5.09  Družbene vede  Druge družbene vede 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (4)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  03131  dr. Milena Bevc  Ekonomija  Vodja  2010 - 2013  356 
2.  30812  dr. Marko Ogorevc  Ekonomija  Mladi raziskovalec  2010 - 2013  104 
3.  02393  dr. Peter Stanovnik  Ekonomija  Raziskovalec  2011 - 2013  507 
4.  21498  mag. Sonja Uršič  Ekonomija  Raziskovalec  2010 - 2013  107 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0502  Inštitut za ekonomska raziskovanja  Ljubljana  5051690000  2.471 
Pomen za razvoj znanosti
Glavni pomen projekta za razvoj znanosti vidimo v naslednjem: 1. pregled meddržavnih migracij (zaloge migrantov in migracijskih tokov) in migracijske politike za države OECD in EU; 2. celovit pristop k analizi migracij za eno državo: Proučili smo namreč več vidikov migracij za Slovenijo: (a) notranje in zunanje, (b) statistično evidentirane in neevidentirane, (c) dejanske (realizirane pretekle) in potencialne, (d) zalogo in tokove, (e) obseg in značilnosti migrantov, (f) migracije različnih kategorij prebivalcev. To analizo smo na eni strani postavili v širši okvir analize meddržavnih migracij za druge države (OECD in EU), na drugi strani pa poleg agregatne ravni (Slovenija) zelo podrobno analizo izdelali za slovenske statistične regije. 3. ocena vpliva obsega migracij in značilnosti migrantov na število in strukturo prebivalcev za različne ravni: države OECD/EU, Slovenija, njene statistične regije; 4. analiza potencialne in dejanske emigracije bivših Erasmus študentov generacij 2005-2010 (na izmenjavi v letih 2005-2010) za eno državo (Slovenijo) z anketiranjem: • razvoj/izpopolnitev vprašalnika, • opredelitev potencialnih in dejanskih emigrantov na podlagi istočasnih odgovorov na več vprašanj, • ocena obsega dejanske in potencialne emigracije za celo populacijo Erasmusovcev navedenih generacij (2005-2010) z upoštevanjem strukture populacije po več značilnostih (spol, smer študija, leto in vrsta Erasmus izmenjave), za katere smo imeli podatke tako za populacijo kot respondenre, ter obsega emigracije med respondenti (v realiziranem vzorcu), • ocena obsega emigracije za populacijo tako v skupnem številu kot po navedenih značilnostih (spol, smer študija, leto in vrsta Erasmus izmenjave), • primerjava z rezultati podobnega anketiranja v letu 2004 za Erasmusovce generacij 1999-2004: (a) z uporabo podobnega vprašalnika (prva inačica razvita leta 2004 v okviru projekta “Migracijska politika in problem bega možganov”), (b) enakega vira podatkov za populacijo (CMEPIUS) in vzorec (anketiranje) ter (c) z velikim vzorcem (2011/2012 – 81% in leta 2004 – 69%). Na ta način smo ugotovili trende v emigraciji bivših slovenskih Erasmus študentov: generacij 2005-2010 glede na generacije 1999-2004. Podobne analize za druge države nismo zasledili, zato je analiza dragocena tudi v mednarodnem okviru. Navedena področja zadevajo tako odkritje novih znanstvenih spoznanj kot tudi izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija. S projektom pa smo obenem nadalje razvili svoje temeljno raziskovanje področja migracij. Nadgradili smo namreč naše dosedanje proučevanje meddržavnih in notranjih migracij in mobilnosti prebivalcev Slovenije, zlasti tisto, zajeto v dveh raziskovalnih projektih za potrebe dveh Strategij gospodarskega razvoja Slovenije iz let 2000 in 2004 (Bevc in drugi: Migracije v Sloveniji v luči vključitve v EU, 2000; Migracijska politika in problem bega možganov, 2004).
Pomen za razvoj Slovenije
V Sloveniji od leta 2004 ni bilo celovite analize migracij z upoštevanjem vseh (legalnih in nelegalnih, statistično evidentiranih in neevidentiranih, dejanskih in potencialnih) meddržavnih in notranjih migracijskih tokov. Projekt zajema tako analizo, v okviru tega tudi analizo o potencialni in dejanski emigraciji bivših Erasmus študentov, ki sta bili leta 2004 ti emigraciji veliki. Za statistično evidentirane migracije je bilo ključno obdobje opazovanja 2004-2010, torej po priključitvi Slovenije EU, ki smo ga primerjali z ustreznim predhodnim obdobjem (1995-2003 ali pa daljšim). Ključni ravni opazovanja sta bili v tem primeru Slovenija in njene statistične regije. Uporabili smo številne uradne domače in mednarodne podatkovne baze, pri čemer od SURS poleg objavljenih tudi neobjavljene podatke, pripravljene posebej za potrebe tega projekta. Glavne statistično neevidentirane migracije, ki smo jih proučili, pa zajemajo bivše Erasmus študente generacij 2005-2010. Podatke zanje smo pridobili s spletnim anketiranjem 5171 oseb (81% celotne populacije). Projekt je za Slovenijo pomemben predvsem zato, ker prinaša naslednje: • celovit pregled nad zalogo migrantov ter obsega in značilnosti meddržavnih in notranjih (zlasti medregionalnih) migracijskih tokov raznih kategorij prebivalcev na ravni celotne države in po statističnih regijah v obdobju po vključitvi Slovenije v EU v primerjavi z ustreznim obdobjem pred tem, • sistematično analizo medregionalnih in meddržavnih migracij po statističnih regijah: obseg selitev in značilnosti selivcev (po državljanstvu, spolu, starosti in izobrazbi), • vpogled v vlogo migracij pri gibanju števila in strukture prebivalcev na ravni Slovenije in po statističnih regijah, • pregled povezanosti meddržavnih in medregionalnih migracij z medregionalnimi razlikami v razvitosti statističnih regij, • pregled in analizo metodoloških sprememb v statističnem evidentiranju meddržavnih in medregionalnih migracij za Slovenijo v zadnjih 20 letih, • pridobitev in analizo neobjavljenih podatkov Statističnega urada RS (SURS) o meddržavnih in medregionalnih migracijah državljanov RS in tujcev za Slovenijo in njene statistične regije (predvsem o izobrazbi selivcev), • analizo obsega in značilnosti dejanske in potencialne emigracije za eno kategorijo mladih (bivšimi Erasmusovci generacij 2005-2010) v času gospodarske in politične krize (ob koncu leta 2011 in začetku leta 2012) ter analizo sprememb v obsegu pojava glede na leto 2004 (za generacije 1999-2004), • prva izvedba spletne ankete za analizo emigracije med bivšimi Erasmus študenti in evidenca prednosti in pomanjkljivosti takega anketiranja pred klasičnim (s strani izvajalcev projekta tudi prvo zbiranje podatkov o potencialni emigraciji neke kategorije prebivalcev Slovenije s spletnim anketiranjem), • oceno ekonomske izgube ugotovljene dejanske in potencialne emigracije bivših Erasmus študentov generacij 2005-2010 za Slovenijo (neposredni in posredni stroški preteklih naložb družbe v izobraževanje emigrantov med temi osebami), • predloge za migracijsko in ustrezne druge politike v Sloveniji, ki vplivajo na meddržavne migracije prebivalcev, • predloge za nadaljnje proučevanje meddržavnih migracij raznih kategorij prebivalcev Slovenije; v tem okviru posebej emigracije mladih. Rezultati izvedenega projekta in predlogi nadaljnjega raziskovanja ter ukrepov za politiko so lahko podlaga oblikovalcem politike na področju migracij kot tudi ustreznih drugih politik, ki zadevajo meddržavno in medregionalno mobilnost in migracije. Na osnovi oblikovanja ustrezne politike oziroma politik je večja možnost, da bo prišlo do zmanjšanja dejanske in potencialne emigracije prebivalcev Slovenije, od česar bo imela korist celotna slovenska družba.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno