Projekti / Programi
PMPP - Plazmonska modulacija fotokatalitičnih procesov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.04.00 |
Tehnika |
Materiali |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.05 |
Tehniške in tehnološke vede |
Materiali |
Raziskovalci (4)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
1540 |
Univerza v Novi Gorici |
Nova Gorica |
5920884000 |
14.089 |
Pomen za razvoj znanosti
Zaradi tega ker smo predstavili kar nekaj novih inovativnih tehnoloških pristopov pričakujemo, da jih bo znanstvena skupnost želela nadalje raziskovati in nadgraditi ter uporabiti v svojih raziskovalnih načrtih. Pomen naših raziskav za razvoj znanosti bo v izrazit še posebej na sledečih področjih: - projekt je zbral precejšnjo količino osnovnega znanja povezanega s fizikalnim razumevanjem plazmonskih struktur, optoelektronskih in fotokatalitskih lastnosti - pokazali smo kako lahko pametna zasnova arhitekture materiala izboljša njegove intrinsične lastnosti (v primeru projekta so to optoelektronskih lastnosti in fotokatalitska aktivnost) in odrpe nove možnosti za njegovo tehnološko izkoriščanje. Pričakujemo, da bo ta projekt dvignil zavedanje o pomenu modernih procesnih tehnologij za razvoj sodobnih funkcijskih nano-sistemov. - v inženirskm segmentu bodo ti pomembni novi koncepti omogočili intenziviranje raziskovalno razvojnega dela na področju elektrolize in fotokatalize za realizacijo optimiziranih rešitev in komercialno sprejemljivih tehnologij za proizvodnjo solarnega vodika - Nove možnosti za proizvodnjo solarnega vodika bodo spodbudile raziskovalce in inženirje za razvoj novih tehnologij na osnovi vodika, ki bodo prispevale k zmanjšanju potrebe po fosilnih gorivih. Koncept plazmonskega moduliranja polprevodniških lastnosti je mogoče nadgraditi in uporabiti na področjih, ki presegajo ozko področje cepitve vode za proizvodnjo vodika. Ta isti koncept lahko uporabimo v drugih katalitskih procesih (npr. konverzija biomase, čiščenje vode in zraka) ter povsem drugačnih tehnologijah (npr. fotovoltaika)
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenski naravni prostor je dediščina, ki jo je potrebno ustrezno upravljati v tej hitro se razvijajoči družbi, da bi ohranili vse njene značilnosti. Poleg tega je gostota poseljenosti v Sloveniji in njena geo-ekonomska struktura izredno dobro izhodišče za zares trajnostno razvoj temelječ na dobri povezanosti družbe, kmetijstva, industrije in okolja. Za to so raziskave in razvoj na področju obnovljivih virov energije in ohranjanja okolja izrednega pomena še posebej, če tako kot v primeru tega programa, združuje osnovno znanost z aplikativnimi cilji in razvojem dejanskih tehnologij in izdelkov za širšo uporabo. Dejansko je to most med znanostjo in industrijskim ter tercialnim sektorjem, ki zagotavlja sodelovnje na ravni med lokalnim gospodarstvom, šolstvom, raziskovalno-razvojnimi inštitucijami in univerzo. Takšno sodelovanje je »zdravo« za gospodarski razvoj in korak naprej proti bolj neodvisno in okoljsko nevtralni nacionalni energetski strategiji. Raziskovalni projekt se uvršča na področje naprednih materialov in nanotehnologije, ki jih Evropska Unija v svojih strateških dokumentih uvršča med ključne tehnologije (Key enabling technologies – KET). KET so ključni vir inovacij, zagotavljajo nujno potrebne tehnološke gradnike, ki omogočajo najrazličnejše aplikacije, med drugim tiste, ki so potrebne za razvoj nizkoogljičnih tehnologij, izboljšanje energetske učinkovitosti in učinkovitosti virov. Večina današnjih inovativnih izdelkov s področja novih tehnologij za izkoriščanje obnovljivih virov energije in remediacijo okolja, vključuje več KET v obliki samostojnih ali integriranih delov. KET povezujejo več sektorjev gospodarstva, kar se odraža v velikem številu majhnih in srednjih podjetij, ki so dejavna na področju KET ter številu ustvarjenih visokokakovostnih delovnih mest. Svetovni trg ključnih tehnologij (KET) se bo, po predvidevanjih Evropske Komisije, v obdobju od leta 2008 do 2015 povečal s 646 milijard evrov na več kot 1000 milijard evrov, torej za 54 odstotkov oziroma več kot 8 odstotkov BDP Evropske unije. V EU naj bi se samo na področju nanotehnologije število delovnih mest s 160 tisoč v letu 2008 povečalo na približno 400 tisoč do leta 2015. Ocene kažejo, da se bo vsak evro, vložen v raziskave in inovacije na tem področju, desetkratno povrnil. Zaradi velikega pomena KET je Evropska komisija v predlogu strategije za KET predvidela celosten pristop k financiranju raziskav in inovacij na področju KET, ki bo zajemal celotno vrednostno verigo za prenos raziskav v tržne proizvode in gospodarsko rast. Strateški pristop pri financiranju regionalnih inovacij za posodobitev industrijskih temeljev v evropskih regijah predvideva tudi uskladitev dejavnosti EU in nacionalnih dejavnosti. Z vlaganji v raziskave in razvoj na področju KET bo Slovenija lahko še naprej držala korak z glavnimi mednarodnimi tekmeci, oživila gospodarsko rast v Evropi, ustvarjala delovna mesta v industriji in hkrati reševala nujne družbene probleme.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
